Kezdőlap Franc BOGOVIČ

Podprl sem tudi poročilo »Program EU za zdravje«, ki določa okvir evropskega mehanizma za odzivanje na zdravstvene razmere, s katerim želimo okrepit sodelovanje na ravni EU in izboljšali pripravljenost v primeru zdravstvene krize. Strinjam se tudi z osnovno premiso poročila, da je treba vzpostaviti komunikacijski portal za javnost, na katerem bo EU objavljala preverjene informacije, obveščala državljane in se borila proti dezinformacijam. Prav tako podpiram okrepitev pristojnosti Evropskemu centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in Evropski agenciji za zdravila (EMA).
Pandemija Covid-19 je namreč razkrila številne pomanjkljivosti nacionalnih zdravstvenih sistemov, med njimi njihovo odvisnost od tretjih držav pri dobavi zdravil, medicinskih pripomočkov in osebne zaščitne opreme. Zato moramo v EU okrepiti podporo razvoju evropskega sistema spremljanja, poročanja in obveščanja o pomanjkanju zdravil, medicinskih pripomočkov, cepiv, diagnostičnih instrumentov in drugih medicinskih izdelkov. S tem bomo preprečili razdrobljenost enotnega trga in zagotovili večjo razpoložljivost in cenovno dostopnost teh izdelkov, dobavne verige pa bi bile manj odvisne od tretjih držav.
Več pozornosti je treba nameniti tudi preprečevanju bolezni in nezdravih navad, med njimi škodljivim posledicam uživanja alkohola in tobaka, prav tako pa okrepiti načrt EU proti raku v skladu z evropskim načrtom za premagovanje raka.

Glasoval sem tudi za poročilo o Naložbenemu načrtu za trajnostno Evropo ‒ financiranje zelenega dogovora, ki predstavlja politični odziv Evropskega parlamenta na financiranje ozelenitve evropskega gospodarstva. V poročilu izražamo zadovoljstvo nad oblikovanjem evropskega načrta za okrevanje po covidu-19 in nacionalnimi načrti za okrevanje in odpornost, ki morajo biti oblikovani tako, da bo EU do l. 2050 lahko dosegla podnebno nevtralnost, kot je to zapisano v podnebni zakonodaji EU.
Poročilo med drugim določa, da naj javne naložbe prejmejo samo tisti nacionalni in regionalni programi, ki imajo največ možnosti za izpolnitev zastavljenih ciljev, za kar pa potrebujemo usklajene kazalnike trajnosti in ustrezno metodologijo za merjenje učinka. Da lahko naložba izpolnjuje merila zelenega prehoda, je namreč treba upoštevati tudi merila, določena v uredbi o taksonomiji. Poleg tega je treba nacionalne načrte za okrevanje uskladiti z nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti. V poročilu pozivamo tudi k postopni opustitvi javnih in zasebnih naložb v gospodarske dejavnosti, ki so škodljive za okolje ali ga onesnažujejo, če so na voljo ekonomsko izvedljive nadomestne rešitve. Kot ključno ocenjujem določilo, ki državam članicam daje izključno pristojnost za določanje mešanice virov energije, saj države same najbolj vedo, kateri viri energije so zanje najbolj primerni, cenovno ugodni in socialno vzdržni.

Podprl sem tudi poročilo o predlogu vzpostavitve programa InvestEU, ki nadgrajuje investicijski program prejšnje Komisije, t.i. Junckerjev načrt.
Program InvestEU združuje Evropski sklad za strateške naložbe s 13 različnimi finančnimi instrumenti EU, ki so trenutno na voljo in predstavlja podlago za mobilizacijo naložb v višini 650 milijard EUR ter tako dodatno spodbuditi naložbe, inovacije in ustvarjanje delovnih mest v Evropi. Z glasovanjem v Evropskem parlamentu smo ponovno potrdili delni dogovor, ki sta ga Svet in Parlament o tej uredbi dosegla aprila 2019 ter podpira in izboljšuje novi predlog Komisije »Strateško evropsko naložbeno okno« za odziv na gospodarske učinke krize. Dodajamo tudi šesto okno za podporo solventnosti podjetij.