Milan BRGLEZ Milan BRGLEZ
Milan BRGLEZ

Grupa Postępowego Sojuszu Socjalistów i Demokratów w Parlamencie Europejskim

Członek

Słowenia - Socialni demokrati (Słowenia)

Data urodzenia : ,

Pisemne wyjaśnienia dotyczące sposobu głosowania Milan BRGLEZ

Posłowie mogą przedkładać pisemne wyjaśnienie na temat stanowiska zajętego w głosowaniu na posiedzeniu plenarnym. Art. 194 Regulaminu

Program działań Unii w dziedzinie zdrowia na lata 2021–2027 („Program UE dla zdrowia”) (A9-0196/2020 - Cristian-Silviu Buşoi) SL

13-11-2020

Resolucija Parlamenta o novem programu za zdravje EU pomeni skupni odziv Unije na pomanjkljivosti in anomalije zdravstvenih sistemov v Evropi, ki so prišli v času pandemije še toliko bolj do izraza in imeli bistvene posledice na zdravje in dobrobit Evropejcev. Pozdravljam dejstvo, da nov predlog programa za zdravje dodatno krepi pristojnosti in zmogljivosti Unije na kritičnih področjih upravljanja čezmejnih groženj javnemu zdravju, zagotavljanja zalog in dostopnosti oziroma cenovne ugodnosti zdravil ter krepitev zdravstvenih sistemov EU. V tej luči tudi posebej pozdravljam rezultat pogajanj med Svetom in Parlamentom, ki so potekala ob robu tokratnega plenarnega zasedanja, pri čemer je ob vztrajnosti pogajalcev Evropskega parlamenta bil dosežen dogovor o trikratnem povišanju postavke za program zdravja Unije na 5,1 milijard evrov od začetnega predloga Sveta v višini 1,7 milijard. Verjamem, da tak dogovor še dodatno utrjuje zavedanje držav članic o pomenu krepitve ukrepov na ravni Unije za dopolnitev nacionalnih politik na področju javnega zdravja v okviru pravnih zmožnosti, ki jih opredeljuje pogodbeni okvir EU. Iz naštetih razlogov in ker verjamem, da narava izzivov, s katerimi se sooča Unija, zahteva primerno stopnjo nadaljnje integracije in harmonizacije na relevantnih področjih, če želimo zagotoviti učinkovit odziv tudi na zdravstvene krize, ki jih je možno pričakovati v bodoče, sem resolucijo podprl.

Wpływ środków stosowanych w odpowiedzi na pandemię COVID-19 na demokrację, praworządność i prawa podstawowe (B9-0343/2020) SL

13-11-2020

Glasoval sem za resolucijo, ki opozarja na vpliv ukrepov proti Covid-19 na demokracijo, pravno državo in temeljne pravice. Aktualna pandemija ter ukrepi za njeno obvladovanje nujno posegajo v življenje v demokratični družbi ter temeljne pravice. V situacijah višje sile, kot je pojav pandemije, je omejevanje posameznih človekovih pravic legitimno sredstvo za zavarovanje temeljnih pravic, začenši z življenjem in zdravjem, najbolj ranljivih članov družbe. Tovrstna izjema pri omejevanju posameznih pravic ali pri njihovi začasni razveljavitvi je nenazadnje predvidena v samih ključnih pravnih instrumentih človekovih pravic, vključno s 15. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah. Za čas trajanja vojne ali izrednih razmer je možno omejiti ali celo začasno razveljaviti večino pravic, vendar zgolj v nujnem obsegu ter pod pogojem nediskriminacije. Resolucija pravočasno in s potrebno mero kritičnosti opozarja na nevarnost ter dejansko prisotnost omejevanja temeljnih pravic (svobode gibanja, zbiranja in združevanja, zasebnosti in varstva podatkov itd.) v državah članicah, pogosto brez ustreznih pravnih podlag, nesorazmerno ter v neskladju s ciljem obvladovanja pandemije Covid-19 in načelom prepovedi diskriminacije. Zaradi nepopravljivih posledic za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, ki jih imajo lahko tovrstne prakse, vidim kot ključen poziv Komisiji, da spremlja ter usklajuje ukrepanje držav članic ter ustrezno ukrepa za zavarovanje temeljnih vrednot EU.

Wspólna polityka rolna – wsparcie na podstawie planów strategicznych sporządzanych przez państwa członkowskie i finansowanych z EFRG i EFRROW (A8-0200/2019 - Peter Jahr) SL

23-10-2020

Predloga uredbe o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ki je eden izmed svežnja treh zakonodajnih predlogov za reformo skupne kmetijske politike, nisem podprl.
Predlog reforme je vseboval skoraj 1360 amandmajev, kar že samo po sebi kaže na očitno in nepremostljivo razdvojenost med političnimi skupinami in celo znotraj njih. Slednja se je tokrat pokazala predvsem v dveh aspektih, tj. v okoljskemu in socialnemu.
Ker se zavedam pomena in teže deklarativnih smernic, ki jih je Evropska komisija opredelila v evropskem zelenem dogovoru ter še bolj korenito v strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in novi strategiji »od vil do vilic«, sem se takega nazora držal tudi pri glasovanju o amandmajih. Težnja slednjih je bila namreč naravnati reformo kmetijske politike v bolj progresivno smer zaščite okolja, spopadanja s podnebnimi spremembami, ohranjanja biotske raznovrstnosti in izboljšanja položaja malega kmeta predvsem v odnosu do velikih pridelovalcev v EU.
Ker take dopolnitve meni kot socialnemu demokratu nedvoumno predstavljajo (politični skupini evropskih socialistov in demokratov pa bi morale predstavljati) rdečo črto, sem se pri končnem glasovanju izrekel proti predlogu uredbe.

Finansowanie wspólnej polityki rolnej, zarządzanie nią i monitorowanie jej (A8-0199/2019 - Ulrike Müller) SL

23-10-2020

Predlog uredbe o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike je še en v nizu treh zakonodajnih predlogov, ki se tičejo spremembe delovanja skupne kmetijske politike.
Predlog sicer v določeni meri pomeni korektiv pri doslednejšem in korenitejšem upoštevanju socialnih ter okoljskih in podnebnih aspektov skupne kmetijske politike, vendar kljub temu je slednji povezan in se prekriva s krovnim predlogom nove uredbe za področje kmetijske politike, ki se tiče strateških načrtov financiranja iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ki pa ni zeleno in socialno progresivno naravnan.
Poleg tega pričujoči predlog uredbe o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike omogoča državam članicam večjo odgovornost pri opredeljevanju nacionalnih prednostnih nalog. Prenos tovrstnih pristojnosti s Komisije (oz. ravni Evropske unije) na države članice pomeni, da bodo slednje v tem primeru povsem samostojne pri opredeljevanju ciljev in posledično možnemu zniževanju standardov za skladnost na primer z okoljskimi in podnebnimi zavezami Evropske unije.
Ta pa tudi drugi vidiki ponovne nacionalizacije »skupne« kmetijske politike, h kateri vodijo predlogi reformnih ukrepov, kot tudi pred tem navedeni argumenti, so zadosten razlog, da sem pri končnem glasovanju vzdržal.

Zalecenie dla Rady, Komisji i Wiceprzewodniczącego Komisji / Wysokiego Przedstawiciela w sprawie stosunków z Białorusią (A9-0167/2020 - Petras Auštrevičius) SL

21-10-2020

Po tehtnem premisleku sem se vzdržal glasovanja o priporočilu Komisiji in Svetu o odnosih EU z Belorusijo.
Priporočilo gre v svoji dobronamernosti po moji oceni mednarodnopravno onkraj svojih pristojnosti in pretirano posega v notranje zadeve Belorusije.
Kljub vsemu odobravanju in solidarnosti do demokratičnih teženj prebivalk in prebivalcev Belorusije se ne morem v celoti strinjati s priporočilom v takšni obliki, saj preveč vznesena solidarnost lahko privede do obratnega učinka, ko se legitimne težnje lahko diskreditirajo kot zunanja intervencija.
Nikakršnega dvoma nimam, da so zadnje volitve v Belorusiji sporne in jih je potrebno ponoviti. Priporočilo pa gre korak predaleč in kliče k priznanju opozicijske kandidatke, čeprav priporočilo na različnih mestih poudarja nepravilnosti in pomanjkanje transparentnosti zadnjih volitev.
Po mojem mnenju ni in ne sme biti v pristojnosti EU institucij, da ugotovijo zmagovalca volitev v neki državi, še posebej pa politična legitimnost ne more biti ugotovljena na podlagi „socioloških ocen“ in drugih subjektivnih kategorij, saj to ustvarja nevaren precedens. Nazadnje menim, da tovrstno zunanje poseganje v demokratični proces v Belorusiji nasprotuje temeljnim težnjam demokratične opozicije, ki stremi k pravičnemu in transparentnemu zastopanju.

Zalecenie dla Wiceprzewodniczącego Komisji / Wysokiego Przedstawiciela i Rady dotyczące przygotowań do procedury przeglądu Układu o nierozprzestrzenianiu broni jądrowej (NPT) w 2020 r., kontroli broni jądrowej i wariantów rozbrojenia jądrowego (A9-0020/2020 - Sven Mikser) SL

21-10-2020

Naslednji pregled Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja bo zaznamovala pandemija Covid-19, po nedavno izpolnjenem kriteriju 50 ratifikacij, pa tudi že veljavna Pogodba o prepovedi jedrskega orožja.
Kakor izpostavlja tudi samo priporočilo visokemu predstavniku in Svetu, je potrebno podatek o številu držav, ki so sprejele, podpisale in ratificirale pogodbo, vzeti za dokaz, da želi večina mednarodne skupnosti doseči cilj, da bi bil svet brez jedrskega orožja.
Vendar pa je z zavrnitvijo amandmajev, s katerimi bi države članice pozvali k začetku postopka ratifikacije po vzoru Avstrije, Malte in Irske, ali da privzamejo vsaj vlogo opazovalk, tudi Evropski parlament zamudil priložnost, da bi se zavzel za enotno stališče EU v prid simboličnemu in dejanskemu napredku pri jedrskem razoroževanju. Obenem pa so bile sprejete dopolnitve, ki so besedilo na več mestih ošibile z vztrajanjem pri postopnosti omejevanja jedrskega orožja.
Ker je Evropski parlament na ta način pristal na relativizacijo grožnje jedrskega orožja za mednarodni mir in varnost ter v času, ko obeležujemo 75. obletnico ustanovitve OZN, ni izkoristil priložnosti, da bi s svojimi stališči prispeval k progresivnemu razvoju mednarodnega prava in načelni drži glede ciljev in namenov, za katere je bila organizacija ustanovljena, sem se pri končnem glasovanju o priporočilu vzdržal.

Polityka gospodarcza w strefie euro w 2020 r. (A9-0193/2020 - Joachim Schuster) SL

21-10-2020

Pri glasovanju o poročilu o ekonomskih politikah za območje z evrom za leto 2020 sem se vzdržal.
Poročilo sicer pripoznava nujnost zelene in digitalne transformacije ter gospodarsko in socialno krizo, ki bo sledila zdravstveni situaciji zaradi pandemije Covid-19, vendar v vseh bistvenih elementih ekonomskih politik, vključno z evropskim semestrom, ostaja osredotočeno na makroekonomska ravnovesja.
Čeprav potrebne reforme, zelena in digitalna transformacija naj ne bi nikogar zapostavile, pa je socialna politika v poročilu obravnavana očitno podrejeno. V najboljšem primeru se omenja kot vidik, ki ga je potrebno upoštevati pri oblikovanju in izvajanju ekonomskih politik, ne pa tudi vanje integrirati.
Tak pristop ni le v nasprotju s ciljem implementacije Evropskega stebra socialnih pravic, ampak tudi ne omogoča obnove po aktualni krizi v smeri izgradnje bolj odporne, pravičnejše in vključujoče družbe.
Ob vsem prej naštetem pa poročilo tudi spregleda dejstvo, da so se Evropska komisija in države članice v prvem valu zdravstvene krize za uspešno omilitev njenih gospodarskih posledic posluževale prav ukrepov iz Evropskega stebra socialnih pravic. Ker je bil predlog dopolnitve, ki bi vsaj v enem delu izenačil pomen socialne politike ter ciljev trajnostnega razvoja s proračunsko in ekonomsko politiko, zavrnjen, poročila nisem mogel podpreti.

Akt prawny o usługach cyfrowych i związane z nim kwestie z zakresu praw podstawowych (A9-0172/2020 - Kris Peeters) SL

20-10-2020

Glasoval sem za poročilo, saj dojemam, da zagovarja primerno in premišljeno ravnovesje med varovanjem temeljnih pravic, predvsem svobode govora, in na drugi strani preudarno predlaga določene nujno potrebne mehanizme reguliranja oz. moderiranja neprimernih in škodljivih vsebin na spletu.
Poročilo poziva k odstranjevanju (v nekaterih primerih preganjanju) izključno eksplicitno nelegalnih vsebin, zavajajočim vsebinam pa bi dodali posebne oznake. Prav tako predlaga kazensko preganjanje za vire in ne za posrednike nelegalnih vsebin. Odstranjevanje oz. označevanje vsebin naj ne bi izvajali algoritmi ampak usposobljeno osebje, predvsem pa naj bi bili postopki transparentni z možnostjo pritožbe in razrešitve. Regulacija spletnih vsebin presega zmogljivosti posameznih držav, zato pozdravljam, da poročilo poziva k večji proaktivnosti EU v obliki harmonizacije zakonodaj, večanju pristojnosti ter ustanovitvi agencije (European Digital Media Observatory), ki bi skrbela za spletno regulacijo.
Še posebej pa pozdravljam ugotovitev, da je v dostopanju spletnih storitev preveliko breme na uporabniku, predvsem v obliki nepreglednih „pogojev sodelovanja“, kot tudi poziv, da naj EU postane mediator med korporacijami in uporabniki.

Wzmocnienie gwarancji dla młodzieży (B9-0310/2020) SL

08-10-2020

Resolucijo, ki utrjuje, mestoma popravlja in predlaga razširitev jamstva za mlade, sem podprl, saj v pomembnih točkah nadgradi sicer že uspešen in potreben program namenjen zmanjševanju brezposelnosti med mladimi, ki je od leta 2013 pomagal več kot 24 milijonom mladim v EU.
Pomembni so predlogi za zvišanje praga mladosti s 25 na 29 let, dodatne varovalke proti zlorabljanju jamstva za prikrita zaposlovanja in izkoriščanje pripravništev ter drugi ukrepi proti prekarizaciji in ustvarjanju novih in kakovostnih delovnih mest.
Poudarja tudi problem dvojne diskriminacije mladih na podlagi spola, vere, etnične pripadnosti, brezdomnosti in invalidnosti, saj imajo slednji posebne potrebe in posledično zahtevajo specifične ukrepe. Predvsem pa potrebujemo skupni standard klasifikacije potreb kot predpogoj za uspešne ukrepe.
Pozdravljam tudi druge pobude v resoluciji, kot so enotna kategorizacija obstoječih veščin in učenja novih predvsem digitalnih veščin, spletna platforma, na kateri bi bila objavljena vsa pripravništva v EU institucij, prav tako pa predlog revizije okvirjev za pripravništvo in okvirjev za kakovostno in učinkovito vajeništvo.
Resolucijo dojemam kot pomembno vzpodbudo napovedi Komisije, da se jamstvo za mlade formalizira v trajni (in trajnostni) zavezujoči mehanizem seveda s poudarkom, da EU mehanizmi ne morejo nadomestiti iniciativ držav članic.

Ustanowienie unijnego mechanizmu na rzecz demokracji, praworządności i praw podstawowych (A9-0170/2020 - Michal Šimečka) SL

07-10-2020

Resolucijo, v kateri Evropski parlament poziva k uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, sem odločno podprl.
Spoštovanje temeljnih vrednot EU iz 2. člena Pogodbe o Evropski uniji je prvi nujni pogoj, ki ga mora spoštovati sleherna država kandidatka za članstvo v Evropski uniji. Ne zadostuje le deklaratorna zavezanost, temveč je spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, v procesu pristopanja podvrženo podrobnemu pregledu ter pogojevanju.
Zaveza temeljnim vrednotam s članstvom v EU seveda ne preneha in njihovo spoštovanje ni nikoli docela doseženo ter zagotovljeno, zato je nerazumljivo, da EU nima mehanizma, s katerim bi učinkovito spremljala in uveljavljala izpolnjevanje teh kriterijev tudi v vseh državah članicah.
Ostri napadi na temeljne vrednote v posameznih državah članicah kažejo, da potrebujemo nov mehanizem, ki bo dopolnjeval obstoječe, zato da bi ohranili in okrepili samo jedro in namen delovanja EU ter zaščitili človekove pravice evropskih državljank in državljanov. Slednje je zame še toliko bolj pomembno, ker človekove pravice ne le ščitijo ljudi, v službi katerih smo, temveč so povezovalni element političnega delovanja na vseh relevantnih ravneh, od nacionalne, prek evropske do globalne.

Kontakt

Bruxelles

Strasbourg