Daljša življenjska doba izdelkov: manjši stroški, čistejše okolje

Evropski parlament želi vzpostaviti strožje kriterije za trajnost izdelkov, kot so telefoni, računalniki in športna oprema. Ti sedaj zastarajo prehitro.

Računate lahko, da bo vaš pametni telefon zdržal eno ali dve leti, preden boste morali kupiti novega. Enako velja za druge električne naprave, igrače in celo oblačila, kažejo raziskave.

 

Načrtovano zastaranje pa ne povzroča le nepotrebnih stroškov potrošnikom; odpadna električna oprema in druge vrste odpadkov močno obremenjujejo okolje.

Poslanci bodo na plenarnem zasedanju 3. julija razpravljali o ukrepih za podaljšanje življenjske dobe izdelkov. Glasovanje o resoluciji bo v sredo, 5. julija.

 

77 odstotkov

Evropejcev bi pokvarjene proizvode raje popravilo, kot kupilo nove

Podaljšati življenjsko dobo proizvodom

 

Poslanci se zavzemajo za minimalne standarde za daljše trajanje življenjske dobe proizvodov. Ti bi morali biti načrtovani tako, da bi jih bilo lažje popraviti in osvežiti.

 

Parlament želi s tem omejiti načrtovano zastaranje izdelkov; z njim proizvajalci omejijo življenjsko dobo izdelkov na določen rok, po katerem se ti običajno pokvarijo.

 

Raziskava evropskega javnega mnenja Eurobarometer je pokazala, da bi 77 odstotkov Evropejcev pokvarjene produkte raje popravilo, kot kupilo nove.

 

Avtor poročila o življenjski dobi proizvodov je francoski poslanec Pascal Durand (Zeleni/EFA, Francija).

 

Bolj jasno označevanje

 

Kar 90 odstotkov Evropejcev meni, da bi morala biti življenjska doba proizvodov jasno označena na njihovi embalaži. Poslanci želijo sedaj to uveljaviti v praksi.

 

»Če potrošnik zagleda proizvod, ki je od 30 do 40 odstotkov cenejši in ima navidezno enako zmogljivost kot dražji proizvod, potem bo kupil cenejšega. Seveda v primeru, da ne bo vedel, da ima cenejši proizvod življenjsko dobo dveh let, dražji pa deset,« pojasnjuje poročevalec Durand.

 

Kaj to pomeni za proizvajalce?

 

Standardi za daljšo življenjsko dobo proizvodov bodo koristili tistim podjetjem, ki svojih proizvodov ne oblikujejo na podlagi načrtnega zastaranja. Gre za način proizvodnje, ki se sklada z okolju prijaznim konceptom krožnega gospodarstva. Ta spodbuja ponovno uporabo, reciklažo in popravljanje proizvodov kot alternativo kupovanju novih.