Hohlmeier: Okolje je glavna prioriteta proračuna EU za leto 2020 

Nazadnje spremenjeno: 
 
Objavljeno:   
 

Evropski proračun za leto 2020 upošteva zahteve po večjem financiranju okoljskih projektov in investicijah v trajnostne tehnologije.

Poslanka Monika Hohlmeier o evropskem proračunu za leto 2020  

O prioritetah evropskega financiranja smo se pogovarjali z Moniko Hohlmeier (EPP, Nemčija), poročevalko Evropskega parlamenta pri pripravi novega proračuna.



Kako bi opisali predlog proračuna za leto 2020?


Glavna prioriteta Evropskega parlamenta je spopadanje s posledicami podnebnih sprememb. To hočemo kombinirati s priložnostmi za ustvarjanje novih zaposlitev in izboljšanjem konkurenčnosti evropskega gospodarstva.


Evropska unija si je zastavila cilj, da bo 20 % evropskih sredstev v obdobju 2014–2020 namenjenih financiranju projektov iz področja okolja, česar danes žal ne dosegamo. Predvsem je to zaradi majhnega deleža okoljskih projektov leta 2014, tega deleža danes ne moremo nadoknaditi. Lahko pa jasno povemo, da Evropski parlament želi v naslednjem proračunskem obdobju močno povečati sredstva za inovacije ter raziskave in razvoj novih zelenih tehnologij.


Prav tako želimo močneje podpreti digitalizacijo. Za klimatske raziskave in razvoj inovativnih okoljskih rešitev potrebujemo dobre podatke in digitalna orodja. Digitalizacija pripomore k razvoju na vseh področjih, na primer omogoča učinkovitejše kmetovanje ali pa omogoči plodnejši napredek pri zdravljenju hudih bolezni.


Zaščita okolja je močno prisotna tudi na področju skupne kmetijske politike in razvoja podeželja z zelo uspešnim programom LIFE+, ena izmed prioritet pa je tudi zmanjšanje plastike v morjih. S proračunskimi instrumenti lahko prav tako pomagamo pri reševanju energetskih težav, na primer s podporo obnovljivim virom energije.



Glede na predlog Evropske komisije ste odhodke za okoljske projekte povečali za dve milijardi evrov.


S tem še zmeraj ne bomo dosegli cilja, da v obdobju 2014–2020 petino proračunskih sredstev namenimo okoljskim projektom. To pa zato, ker smo imeli v 2014 za take projekte namenjenih le 14 % odhodkov, v naslednjih šestih letih tega manjka kljub povečanju sredstev ne moremo nadoknaditi. Kljub temu pa predlog proračuna za leto 2020 za okolje predvideva krepko nad 20 % sredstev. Mladi nam jasno sporočajo, da naj na tem področju ukrepamo, in to hitro, ne pa da samo diskutiramo o prioritetah. Od EU pričakujejo konkretne rešitve, po mojem mnenju upravičeno, in trudimo se, da to uresničimo.


Tudi mimo okoljskih tem bi radi več pozornosti namenili mladim, da jim ponudimo več priložnosti za razvoj. Želimo povečati sredstva za Pobudo za zaposlovanje mladih. Brezposelnost med mladimi v Evropi se že več let konstantno zmanjšuje, k čimer močno pripomore tudi ta program, ki mladim pomaga najti primerno zaposlitev. Potem je tukaj še eden izmed najuspešnejših evropski projektov, program Erasmus+. Tudi pri njem si Evropski parlament močno prizadeva za povečanje sredstev, s čimer lahko več mladim omogočimo nabiraje izkušenj s študijem v tujini.



Boste o pomenu povišanja sredstev za okolje in mlade uspeli prepričati Evropski svet, ki mora potrditi proračun?


Verjamem, da pri tem lahko dobimo soglasje Sveta. Je pa to specifična situacija, saj se proračun za leto 2020 zadnji v trenutnem večletnem finančnem obdobju (2014–2020). Nekatere države, ki v proračun plačujejo več, ga hočejo oklestiti, nekatere druge si želijo več sredstev za kmetijstvo in kohezijo. Poleg tega je tukaj še brexit, ne vemo, kaj se bo zgodilo po 31. oktobru. Še vedno verjamem, da lahko dosežemo urejen izstop Velike Britanije, ki bi koristil vsem. Izstop brez dogovora namreč pomeni 11 milijard manj denarja v evropskem proračunu.



Kaj bi se torej zgodilo z evropskim proračunom v primeru t.i. trdega brexita, se pravi da Velika Britanija izstopi iz EU brez dogovora?


Tudi na to smo pripravljeni, Velika Britanija nas ne more izsiljevati s časovnim pritiskom. Če se zgodi trdi brexit, bomo temu prilagodili proračun EU. Vendar pa že danes vidimo, da imajo na primer znanstvene in raziskovalne ekipe v Veliki Britaniji velike težave z zagotavljanjem delovanja brez evropskih sredstev. Mislim, da bo Velika Britanija še naprej prispevala sredstva za delovanje nekaterih skupnih programov, na primer na področju kmetijstva in varnosti. Na številnih področjih želijo še naprej sodelovati z EU, tako da bodo še naprej prispevali v evropski proračun, tako, kot to počnejo Norveška, Švica, Lihtenštajn in nekatere ostale tretje države. Vendar pa je pri tem stališče Evropskega parlamenta jasno: ne bomo dopustili izbiranja po želji, ko bi Britanci želeli ostati le pri programih, ki jim koristijo. Nikakor ni sprejemljivo, da bi država zapustila Evropsko unijo, še naprej pa uživala vse prednosti, ki jih članstvo prinaša.



Evropski parlament je proračun za leto 2020 potrdil na plenarnem zasedanju 27. novembra s 543 glasovi za, 136 proti in 23 vzdržanimi. Predsednik parlamenta David Sassoli je takoj po sprejetju podpisal zakon o izvajanju proračuna.

Predsednik parlamenta je podpisal zakon o izvajanju proračuna EU. Pred tem so ga na glasovanju z veliko večino podprli evropski poslanci.