Kaj je dolgoročni proračun EU 

Nazadnje spremenjeno: 
 
Objavljeno:   
 
Proračun EU pomaga milijonom študentov, tisočem raziskovalcev, mestom, podjetjem, regijam in nevladnim organizacijam.  

Kako se financira Evropska unija in za kaj se denar porabi? Preberite in si oglejte, kaj je dolgoročni proračun EU in kako se sprejme.

Dolgoročni proračun EU pomaga milijonom študentov, tisočem raziskovalcev, mestom, podjetjem, regijam in nevladnim organizacijam. Prispeva k bolj zdravi in varnejši hrani, novim in boljšim cestam, železnicam in letališčem, čistejšemu okolju in boljši varnosti zunanjih meja EU.

Temelji na ideji, da je Evropa močnejša, če združi svoja sredstva, in da je to bistveno za blaginjo. Idejo udejanja prek financiranja projektov, ki izboljšujejo življenje evropskih državljanov. Evropa se sooča s hudimi gospodarskimi in družbenimi posledicami pandemije koronavirusa, zato je ambiciozen proračun EU, ki izpolnjuje pričakovanja Evropejcev, pomembnejši kot kadarkoli prej.


Kaj je dolgoročni proračun EU?


Dolgoročni proračun EU imenujemo tudi večletni finančni okvir (včasih s kratico MFF; multi-annual financial framework). Z njim se določi, koliko denarja lahko v najmanj petih letih EU vloži v različna področja. Zadnji dolgoročni proračuni so bili sedemletni.

EU ima tako dolgoročni kot letni proračun, s katerima zagotovi predvidljivost in s tem tudi učinkovitost programov, ki jih želi financirati. Takšno gotovost denimo potrebujejo raziskovalci, zaposleni na večletnih znanstvenih projektih.

Dolgoročni proračun mora biti tudi nekoliko prožen, da omogoča odzivanje na nepredvidene krize in izredne razmere, kot je izbruh koronavirusa. Zato vključuje več instrumentov, ki zagotavljajo, da se denar lahko uporabi tam, kjer je glede na okoliščine najbolj potreben.

Solidarnostni sklad EU je na primer namenjen zagotavljanju finančne pomoči v primeru večje nesreče v državi članici. Del proračuna je tudi sklad za prilagajanje globalizaciji, katerega namen je delavcem pomagati pri iskanju nove zaposlitve, če so izgubili službo zaradi strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih ali gospodarske krize. Od začetka koronavirusne krize so sredstva EU na voljo za odpravljanje družbeno-gospodarskih posledic pandemije in za pomoč zdravstvenim sistemom držav EU. Poglejte več o tem na naši časovnici ukrepov EU proti koronavirusu.

Za razliko od nacionalnih proračunov je proračun EU bolj naložbeno naravnan. Z njim se ne financirata na primer osnovnošolsko izobraževanje ali obramba držav, temveč je predvsem usmerjen v ključna področja, ki zagotavljajo evropsko dodano vrednost s spodbujanjem rasti in konkurenčnosti, ali pa spreminja solidarnost v stravnost s tem, da podpira članice, ki jih je kriza covida-19 najbolj prizadela.

Za kaj Evropska unija porabi denar?


EU s proračunom podpira raziskave in inovacije, naložbe v vseevropska omrežja ter razvoj malih in srednjih podjetij (MSP), s tem pa želi spodbujati rast in ustvarjanje delovnih mest v EU.

Iz sedanjega dolgoročnega proračuna EU je največ sredstev namenjenih za skupno kmetijsko in ribiško politiko ter za okolje. Tem sledijo kohezijski programi, katerih cilj je zmanjšati razlike med stopnjami razvitosti regij v EU. Iz dolgoročnega proračuna se financirajo tudi mednarodna humanitarna pomoč in razvojni projekti.

Več o programih, ki jih podpira dolgoročni proračun, in o projektih, ki se financirajo v vaši regiji.

Kako se financira dolgoročni proračun EU?


Dolgoročni proračun EU je kompleksen in ima več virov prihodkov. Mednje sodijo:

  • prispevki držav Evropske unije,
  • uvozne dajatve na proizvode iz držav zunaj EU in
  • globe, ki se naložijo podjetjem, ki kršijo pravila EU o konkurenci.


Da bi razbremenil države EU, še posebej v luči posledic koronavirusne krize, želi Parlament reformirati način financiranja proračuna Unije. Pozval je, naj se uvedejo novi viri prihodkov.

Ker napovedi kažejo, da se bo bruto domači proizvod članic EU zaradi pandemije bistveno zmanjšal, in ker Parlament želi zagotoviti ustrezna investicijska sredstva za obnovo, so poslanci odobrili povišanje zgornje meje lastnih sredstev EU, natančneje najvišjega zneska, ki ga EU lahko zahteva od držav članic za financiranje svojega priračuna.

Več: Zakaj si Parlament prizadeva za nove vire prihodka EU?

Kaj je dolgoročni proračun EU?  

Kako se določi dolgoročni proračun EU?


Evropska komisija pred iztekom veljavnega dolgoročnega proračuna pripravi predlog naslednjega. Evropski parlament in Svet, v katerem so zbrani ministri iz vseh držav članic EU, ga nato uporabita kot osnovo za pogajanja.

Komisija je maja 2018 objavila svoj predlog dolgoročnega proračuna za obdobje 2021–2027. Parlament je svoje stališče o predlogu sprejel novembra 2018 in ga ponovno potrdil oktobra 2019. Ko je v začetku leta 2020 izbruhnila pandemija koronavirusa, Svet še vedno ni podal svojega pogajalskega stališča.

Parlament je v odziv na izbruh koronavirusa in njegove posledice 17. aprila in 15. maja 2020 pozval, naj se oblikuje obsežen sveženj za obnovo, ki bo pomagal ponovno zagnati evropsko gospodarstvo in podprl tiste, ki jih je kriza najbolj prizadela. Evropska komisija se je odzvala s predlogom gospodarskih spobud, ki je vreden 750 milijard evrov in je povezan z dolgoročnim proračunom EU za obdobje 2021-2027, vrednim 1.100 milijard evrov.

Več o načrtu EU za gospodarsko okrevanje


Voditelji EU so julija 2020 dosegli sporazum o dolgoročnem proračunu in skladu za okrevanje po covidu-19. Parlament se je odzval z resolucijo, v kateriji je ostro kritiziral predlagano krčenje programov, poleg tega pa tudi pozval k demokratičnemu nadzoru nad načrtom za okrevanje in k jasni povezavi med spoštovanjem pravne države in dostopom do sredstev.

Parlament in vlade držav članic so o predlogih Komisije razpravljali na pogajanjih, ki so se začela konec avgusta.

Kakšen bo proračun EU za obdobje 2021-2027?


Po desetih tednih intenzivnih pogajanj so pogajalci Parlamenta in Sveta 10. novembra 2020 dosegli dogovor o naložbenem in finančnem načrtu EU za prihodnjih sedem let. Predsednik Parlamenta David Sassoli je dejal: "To je dober dogovor za Evropejce. Sveženj ukrepov bo pomagal evropskim državam pri okrevanju od krize, hkrati pa bo zagotovil investicije v evropsko dolgoročno prihodnost."

Parlament je izpogajal dodatnih 15 milijard evrov za okrepitev ključnih programov EU, kot so EU za zdravje, Obzorje Evropa (raziskave in inovacije) in Erasmus+ (izobraževanje, mladi in usposabljanja), ki izboljšujejo življenja po vsej Evropi. Še dodatna milijarda bo omogočila večjo prožnost v primeru potreb in kriz v prihodnosti.

Parlament se je boril za pravno zavezujoč dogovor o vpeljavi novih virov prihodka EU. Ti bodo zagotovili, da bremena poplačila sredstev, uporabljenih za okrevanje po covidu-19, ne bodo nosili evropski davkoplačevalci in da zaradi okrevanja ne bodo prikrajšani obstoječi programi EU. Med novimi viri prihodkov so davek na nereciklirano plastiko, obdavčenje digitalnih velikanov in davek na finančne transakcije.


Vsaj 30 odstotkov proračuna EU in 750 milijard evrov sredstev za okrevanje bo namenjenih ukrepom proti podnebnim spremembam. Parlament je zagotovil tudi okrepljen proračunski nadzor nad skladom za okrevanje. Proračun za obdobje 2021-2027 morata odobriti Parlament in - enoglasno - Svet. Parlament je sedemletni proračun potrdil na glasovanju 16. decembra, Svet pa ga je potrdil naslednji dan. Skupaj s svežnjem za okrevanje po covidu-19 bo omogočil 1800 milijard evrov investicij.


Evropski poslanci in Svet so dosegli tudi dogovor o vpeljavi novega mehanizma, ki bo prejemanje sredstev EU pogojeval s spoštovanjem pravne države. Novi mehanizem bo lahko sprožen ne le, če se bodo kršitve neposredno nanašale na sredstva EU, temveč tudi, če bo ugotovljena resna nevarnost takih kršitev. Nova zakonodaja, ki jo je Parlament sprejel 16. decembra, stopa v veljavo 1. januarja 2021. Nedavna raziskava, ki jo je naročil Parlament, ugotavlja, da osem od desetih Evropejcev hoče povezavo med spoštovanjem pravne države in prejemanjem sredstev EU.