Poslanci Evropskega parlamenta želijo, da bi imela EU v obdobju 2021–2027 dovolj velik proračun, da bo kos izzivom, s katerimi se sooča Evropa, in bo lahko izpolnila pričakovanja Evropejcev.

S proračunom se zagotovi, da ima EU finančna sredstva, s katerimi izvaja programe in projekte v dobro Evropejcev. Sredstva EU so namenjena podpori kmetom, mestom, regijam, študentom, raziskovalcem, podjetjem in nevladnim organizacijam po vsej Evropi.

 

Sedanji dolgoročni proračun EU se bo uporabljal do 31. decembra 2020. Evropska komisija je maja 2018 predstavila predlog za naslednje finančno obdobje 2012–2027. Evropski parlament je sprejel svoje stališče novembra 2018 in ga znova potrdil oktobra 2019. Države članice in Svet se še niso zedinile o skupnem stališču, zato se pogajanja med institucijami ne morejo začeti.

 

Po srečanju EU na vrhu 20. in 21. februarja, ki je bil posvečeno dolgoročnemu proračunu EU, je predsednik Parlamenta David Sassoli izjavil, da je Parlament razočaran zaradi nezmožnosti Evropskega sveta, da bi sklenil dogovor. Izrazil je tudi upanje, da bodo prihodnja pogajanja pokazala, da je EU pripravljena podpreti svoje ambicije z zadostnimi sredstvi.

 

Predsednik Sassoli je dejal, da se Evropa sooča z izzivi, kakršnih še ni bilo, kot so podnebne spremembe, digitalizacija in nova geopolitična ureditev. Poudaril je tudi, da bi bilo zmanjšanje ambicij v nasprotju z leti napredka in integracije.

 

Končno odločitev od prihodnjem dolgoročnem proračunu bo na podlagi izidov pogajanj sprejel Svet, preden pa lahko začne veljati, mora z njim soglašati tudi Parlament.

 

Proračun EU za naložbe v prihodnost


Podpora Parlamenta ambicioznemu dolgoročnemu proračunu EU  

Parlament dosledno zatrjuje, da mora imeti EU za izpolnitev pričakovanj državljanov ter svojih zavez in ambicij potrebna sredstva za naložbe v prihodnost EU.


Eno od ključnih vprašanj je, kje bi sredstva EU najbolje služila Evropejcem. Poslanci želijo ohraniti sedanjo raven sredstev za kmete in revnejše regije. Namen skupne kmetijske politike, za katero se sredstva dodeljujejo izključno na ravni EU, je zagotavljati zdravo in kakovostno hrano, s podporo manj razvitim regijam pa hkrati spodbujati solidarnost in poskrbeti, da imajo vsi koristi od enotnega trga.


Toda EU se sooča z drugimi izzivi. Nekateri od teh so novi, kot je razvoj digitalnih tehnologij, migracija in varnost, v katere je treba ustrezno vlagati. Parlament želi, da se v proračunu EU povečajo sredstva za okoljske ukrepe in se ti ustrezno financirajo, da nihče ne bo zapostavljen. Poslanci tudi pozivajo k dodatnemu vlaganju na področjih, kot so mladi, raziskave, inovacije ter mala in srednja podjetja.

Koristi EU so večje od dajatev


Proračun EU je naložbeno orodje, ki prinaša dodano vrednost in ustvarja čezmejne možnosti za ljudi in podjetja.


Na enotnem trgu EU ni trgovinskih ovir, podjetjem iz držav članic EU pa lahko svoje izdelke in storitve neovirano ponudijo na trgih druih držav članic. Ocene, ki jih navaja Evropska komisija, kažejo, da koristi daleč presegajo zneske, ki jih prispevajo posamezne države v proračun EU.


Raziskave kažejo, da je bilo zaradi enotnega trga od leta 1990 ustvarjeno 3,6 milijona delovnih mest in da če ne bi obstajal, bi bil BDP EU 8,7 % nižji. Zahvaljujoč enotnemu trgu povprečni državljan EU zasluži letno 840 EUR več.

Podpora Parlamenta ambicioznemu dolgoročnemu proračunu EU  

Izpolnjevanje pričakovanj Evropejcev


Ljudje pričakujejo, da se bo EU osredotočila na to, kar jim je nabolj pomembno, vendar so podatki raziskave Eurobarometer 2019 pokazali, da obstaja razkorak med tem, kar ljudje želijo, da bi EU naredila, in tem, za kar menijo, da so glavna področja porabe EU.


Medtem ko je 48 % vprašanih odgovorilo, da bi bilo treba proračun EU nameniti za zaposlovanje in socialne zadeve, 41 % pa je izbralo okolje in okoljsko politiko (naprošeni so bili, naj opredelijo štiri ključne politike), jih je samo 16 % menilo, da je večina proračuna EU trenutno namenjena zaposlovanju in socialni politiki, 17 % pa, da je večina proračuna namenjena okolju in okoljski politiki.

Podpora Parlamenta ambicioznemu dolgoročnemu proračunu EU  

Kako velik naj bo proračun EU, da bo močan?


Po velikosti je proračun EU enak le majhnemu deležu porabe držav članic EU. Parlament je ocenil, koliko denarja bo potrebnega za izpolnitev ciljev na posameznih področjih politike, in predlaga proračun v višini 1,3 % BND. Povprečna poraba držav članic EU presega 47 % BND.

Podpora Parlamenta ambicioznemu dolgoročnemu proračunu EU  

Poslanci Evropskega parlamenta dosledno vztrajajo, da proračun ne bi smel biti odvisen le od neposrednih dajatev držav članic, in pozivajo k novim lastnim proračunskim virom. To bi bile lahko na primer dajatve na plastične odpadke, prihodek iz sistema EU za trgovanje z emisijami ali nove dajatve za velika digitalna podjetja. Poslanci Evropskega parlamenta so v resoluciji oktobra 2018 zapisali, da Parlament ne bo odobril naslednjega dolgoročnega proračuna, če ne bo sprejet dogovor o reformi sistema lastnih sredstev EU.