Dolgoročni proračun: EU potrebuje ustrezna sredstva za spopadanje s krizami 

 
 
Charles Michel  

EU bi morala imeti finančna sredstva za reševanje izzivov, kot so koronavirus ali migracije, so menili poslanci Evropskega parlamenta na plenarni razpravi o dolgoročnem proračunu EU.

Razprava v Parlamentu 10. marca je bila osredotočena na predlog predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela o obsegu in strukturi dolgoročnega proračuna, ki ga voditelji držav in vlad držav članic Unije na zasedanju 20. in 21. februarja niso potrdili.

 

Charles Michel je dejal, da bo nadaljeval posvetovanja z državami članicami, „da bi ocenil, kdaj bo mogoče novo zasedanje“, in se zavezal, da bo glede celotnega dogajanja v neposrednem stiku s Parlamentom.

 

Večina poslancev Evropskega parlamenta je njegov predlog kritizirala, da naj ne bi bil dovolj ambiciozen, in opozorila, da trenutni izzivi kažejo, da bi Evropa morala imeti na voljo proračun, ki bi ji omogočal ustrezno ukrepanje in izpolnjevanje pričakovanj državljanov.

 

José Manuel Fernandes (PPE, Portugalska), ki je član pogajalske skupine Parlamenta za dolgoročni proračun, je dejal: „Mogoče je pa to, da Svet ni dosegel soglasja, pozitivna stvar. Evropski parlament ne bi mogel odobriti sporazuma, ki bi bil v nasprotju z interesi evropskih državljanov. Voditelji EU ponujajo bleščeče besede in cilje, ko pa je treba te cilje podpreti s finančnimi viri, tega ne storijo.“

 

Vodja skupine S&D Iratxe García Pérez (Španija) je menila: „Bolje noben dogovor [o proračunu EU] kot slab dogovor.“

 

EU mora biti opremljena za ukrepanje

 

Poslanci so poudarili, da trenutni izzivi kažejo, da EU mora imeti zadostne finančne zmogljivosti za zagotavljanje skupnih rešitev.

 

Vodja skupine Renew Europe Dacian Cioloș (Romunija) je dejal, da lahko dolgoročni proračun ublaži posledice izbruha koronavirusa na gospodarstvo: „Evropski proračun mora odigrati svojo vlogo vzvoda za naložbe v gospodarstvu, da bo spet steklo.“ Omenil je tudi krizo na grško-turški meji: „Naša politika na področju varnosti meja in solidarnosti pomeni, da [agencija za meje EU] Frontex potrebuje ustrezna sredstva in proračun, ki bo omogočal resnično solidarnost na terenu.“

 

Predsednik proračunskega odbora Johan Van Overtveldt (ECR, Belgija) je nasprotoval zmanjšanju sredstev za obrambne in raziskovalne programe: „Če obstaja eno področje, v katerega mora EU investirati, je to naša skupna prihodnost. Nujno se moramo osredotočiti na inovacije.“

 

Margarida Marques (S&D, Portugalska), ki je tudi članica pogajalske skupine Evropskega parlamenta za večletni finančni okvir je povedala: „Naš odziv, ko se spoprijemamo s podnebnimi izzivi, demografskimi izzivi, digitalnimi izzivi in mednarodnimi izzivi, mora biti več Evrope: takšne Evrope, ki bo lahko rešila krizo na naših mejah in ki bo znala poiskati rešitev za koronavirus.“

 

Margarida Marques je dejala, da bi morala biti EU pripravljena na krize, ki jih ni mogoče predvideti: „Zavedati se tudi moramo, da se bodo v naslednjih sedmih letih pojavili novi nepričakovani izzivi, in Evropa si ne sme dovoliti, da ne bi bili pripravljeni, kot se nam je zgodilo v obdobju 2007–2008.“

 

Rasmus Andresen (Verts/ALE, Nemčija), ki je tudi član pogajalske skupine Parlamenta, je dejal, da so razmere resne in da si morajo države članice prizadevati za dogovor: „Soočamo se z novo gospodarsko krizo, zato ne bo mogoče ustreči posamičnim nacionalnim interesom.“

 

Prelomljene obljube

 

Siegfried Mureșan (PPE, Romunija) je opomnil, da je Evropski svet junija 2019 sprejel strateški načrt, s katerim se je zavezal učinkovitemu nadzoru zunanjih meja, zagotavljanju varnosti državljanov, krepitvi enotnega trga in doseganju digitalne suverenosti. Kljub temu pa predlog predsednika Sveta Charlesa Michela predvideva krčenje sredstev za agencijo EU za mejno stražo, notranjo varnost, enotni trg in program Digitalna Evropa, gre celo za dvomestne odstotke. „Predlog Charlesa Michela ne spoštuje obljub Evropskega sveta. Naš odgovor bi moral biti ne.“

 

Jens Geier (S&D) je izpostavil tudi nedoslednosti v sporočilih voditeljev EU o Evropi: „Že leta se stvari odvijajo na enak način. V nedeljo [voditelji EU] v svojih govorih pozivajo k boljšemu varovanju meja in k večjemu vlaganju v podnebje, skupno obrambno politiko in tako naprej. V ponedeljek države članice niso pripravljene plačati svojega zneska. V torek pa se govori zgolj o tem, v kakšnih slabih razmerah smo se znašli, ker EU ne najde pravih rešitev.“