Covid-19: načrt EU za gospodarsko okrevanje 

Nazadnje spremenjeno: 
 
Objavljeno:   
 

Evropska unija pripravlja obsežen sveženj investicij, ki bo ljudem in podjetjem pomagal premagovati gospodarsko krizo, ki jo je povzročil izbruh koronavirusa.

Evropska komisija je 27. maja v Parlamentu predstavila načrt gospodarske spodbude v višini 750 milijard evrov, ki bi skupaj s posodobljenim predlogom dolgoročnega proračuna EU 2021-2027 pomagal ublažiti šok zaradi koronavirusa in usmeril EU v trajnostno prihodnost.

Voditelji držav EU so 21. julija dosegli dogovor glede proračuna in načrta za obnovo, nato pa so poslanci - pred pričetkom pogajanj s Svetom - na izrednem plenarnem zasedanju 23. julija sprejeli resolucijo, v kateri so opredelili svoja stališča. Parlament je pozdravil dogovorjeno višino sredstev načrta za okrevanje, a obžaloval zmanjšanje deleža nepovratnih sredstev znotraj njega. Evropski poslanci so vztrajali tudi pri tem, da mora Parlament kot edina neposredno izvoljena institucija EU sodelovati pri odločitvah glede načrta za obnovo.


Načrt Komisije: EU naslednje generacije

Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je 27. maja predstavila načrt za okrevanje v višini 750 miljard evrov. Načrt “EU naslednje generacije” je odgovor na škodo, ki jo je povzročila pandemija, in hkrati vložek v zeleno, digitalno, socialno in bolj odporno EU.

Če bo predlog sprejet, si bo Komisija izposodila sredstva na finančnih trgih. Zelo visoke finančne ocene EU naj bi zagotovile nizke stroške posojila. Predlog Komisije je predvideval, da bo skupno 500 milijard evrov razdeljenih državam v obliki nepovratnih sredstev, voditelji EU pa so na srečanju med 17. in 21. julijem delež nepovratnih sredstev zmanjšali na 390 milijard evrov.

Sredstva bodo uporabljena za doseganje ciljev EU na področju podnebne nevtralnosti in digitalne preobrazbe, za nudenje družbene in zaposlitvene podpore in tudi za krepitev vloge EU na globalnem prizorišču.

Komisija je načrt za okrevanje predstavila na majskem plenarnem zasedanju skupaj z revidiranim predlogom proračuna za leta 2021-2027 v višini 1.100 milijard evrov. Voditelji EU so na srečanju med 17. in 21. julijem predlagani proračun zmanjšali na 1.074 milijard evrov, kar je izzvalo nasprotovanje poslancev, ki so poudarili, da to ogroža temeljne programe EU.

O predlogih se bosta pogajala Parlament in države članice v Svetu.


Temne gospodarske napovedi

Glede na zadnje gospodarske napovedi, ki jih je predstavila Evropska komisija v začetku julija, je zdravstvena kriza gospodarstvu zadala hud udarec. Zaradi potrebnih ukrepov za omejitev širjenja virusa so ljudje ostajali doma in delovanje celotnih sektorjev je bilo več mesecev ohromljeno, zato EU letos grozi 8,3-odstotno krčenje gospodarstva, kar je bistveno huje kot v krizi leta 2009. Še maja je bila napoved 7,4-odstotno krčenje.

Celo ta mračna napoved pa morda podcenjuje dejanske razsežnosti recesije, saj je ponovna vzpostavitev gospodarskih dejavnosti postopna in jo zlahka zmoti drugi val virusa.

Kriza vpliva na vse dejavnike gospodarstva: mnogi ljudje se bojijo, da bodo izgubili službe in ne želijo porabljati denarja, mnoga podjetja pa se medtem soočajo s težavami v dobavnih verigah. V državne blagajne se steka vse manj davkov, hkrati pa se večajo izdatki za socialno varnost, kar bo povzročilo proračunske primanjkljaje in višje ravni dolgov ter bo podražilo posojila.


Preverite časovnico ukrepov EU proti covidu-19

©Photocreo Bednarek/AdobeStock  

Potreben je ambiciozen odziv

Poslanci so se v resoluciji, sprejeti 15. maja, zavzeli za pogumne in odločne evropske ukrepe, ki bodo primerni ravni težav gospodarstva.


EU je sredi priprave svojega naslednjega dolgoročnega proračuna in glede na to, da so od odziva na trenutno krizo odvisni dogodki v prihodnjih letih, je treba načrtom dodati ukrepe za okrevanje, so dejali poslanci. A ob tem je Parlament vztrajal, da mora biti sveženj za obnovo dodan sredstvom, ki so potrebna za obstoječe programe EU, in da se njihova sredstva ne smejo zmanjševati na njegov račun.


Poslanci so opozorili, da bi lahko uporabili možnost veta na dolgoročni proračun, če zahtevam za povečanje proračuna ne bo ustrezno zadoščeno.


Sredstva za obnovo morajo priti do tistih, ki jih je kriza najbolj prizadela, so dejali poslanci. Poudarili so željo, naj bo večina denarja razdeljena v obliki dotacij; nepovratnih sredstev, saj bi posojila lahko poslabšala finančno situacijo držav članic, ki jih je prizadela kriza.


Poslanci so v resoluciji predlagali, naj bo sklad za obnovo financiran z izdajanjem dolgoročnih "obveznic za obnovo", za katere bi jamčil proračun EU. Poudarila je tudi, da so potrebni novi viri prihodkov za proračun EU, saj bi sicer večji proračun zahteval višje neposredne prispevke držav članic.


EU mora še vedno v ospredje postavljati podnebno politiko in digitalno strategijo, so dejali poslanci in dodajali, da mora biti ustvarjen nov zdravstveni program EU, da bodo medicinske zaloge na voljo po vsej EU, če se bo pojavila potreba.


Preberite tudi
10 ukrepov EU proti koronavirusu in njegovim posledicam