Proračun in obnova: Poslanci hočejo jasnost glede lastnih sredstev 

 
 
Razprava o dveh srečanjih Evropskega sveta: 19. junija ter 17. in 18. julija  

EU mora zagotoviti ustrezno financiranje, da bo lahko izvedla načrte za obnovo in iz krize prišla močnejša, so poudarili poslanci na plenarni razpravi 8. julija.

Razprava s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom se je osredotočala na napovedano srečanje Sveta 17. in 18. julija, osredotočeno na iskanje dogovora med državami članicami o proračunu za obdobje 2021-2017 in o načrtu za obnovo po krizi. Evropska komisija je za pomoč regijam in sektorjem, ki jih je pandemija koronavirusa najbolj prizadela, in polaganju temeljev za trajnostno, digitalno in odporno Evropo, predlagala sveženj v višini skoraj 2.000 milijard evrov.


Michel je evropskim poslancem poročal o svojih dvostranskih posvetovanjih z voditelji EU, namenjenih iskanju soglasja med državami članicami. Dejal je, da bo do konca tedna pripravil kompromisni predlog, a poudaril, da so razhajanja še vedno velika: "Po tem krogu pogajanj imam vtis, da s pogajanji še nismo zaključili in da imamo še veliko dela."


Podpredsednik Komisije Maroš Šefčovič je poudaril pomen sodelovanja med Parlamentom, Svetom in Komisijo ter izrazil upanje, da bo srečanje (načrtovano kasneje isti dan) med predsedniki teh treh institucij in nemško kanclerko Angele Merkel, ki od 1. julija vodi nemško predsedovanje Svetu Evropske unije, položilo temelje za kompromis.


Mnogi evropski poslanci so podčrtali, da dogovora med voditelji EU, ki ne bo zagotovil ustreznih sredstev, Parlament ne bo potrdil. Siegfried Mureșan (ELS, Romunija) je izrazil zaskrbljenost, da Evropski ne vključuje Parlamenta v pogovore. "Ne moremo se strinjati z vami, ker boste predlagali manjši proračun za Evropsko unijo, ki mora narediti več," je sporočil Michelu.


Iratxe García Pérez (S&D, Španija) je nasprotovala ideji, da morajo države članice izpolnjevati makroekonomske pogoje, da lahko dobijo sredstva za obnovo: "Vemo, kaj pomeni strogo varčevanje, kako slabo na delavce vplivajo rezi v socialne sisteme. Ne moremo si dopustiti, da bi se vrnili k tem politikam."


Poslanci so države EU pozvali, naj se dogovorijo o novih virih za proračun EU. "Ne bomo se zadovoljili z davkom na plastiko," je dejala Valérie Hayer (Renew, Francija), soporočevalka o lastnih sredstvih. Meni, da breme odplačevanja dotacij iz sklada za obnovo ne sme biti preloženo na prihodnje generacije. "Preložimo to breme na Google, Apple, Facebook in Amazon, na multinacionalke z agresivnimi davčnimi politikami, na velike onesnaževalce."


Poslanci so voditelje pozvali tudi, naj ne pozabijo na izzive, pred katerimi je Evropa. "Ljudi višina svežnja prestraši, a dejansko govorimo o približno 1,5 odstotka BDP v treh letih, grozi pa nam recesija, ki bi lahko dosegla 9-10 odstotkov BDP," je izpostavil Philippe Lamberts (Zeleni/ESZ, Belgija). Rasmus Andresen (Zeleni/ESZ, Nemčija) je dejal, sta podnebje in pravna država prioriteti EU in pozval: "Ne dopustite slabih kompromisov na račun podnebja in demokracije."


Predsednik parlamentarnega odbora za proračun Johan Van Overtveldt (ECR, Belgija) je dejal, da bi si morale evropske institucije prizadevati za zmanjševanje negotovosti za podjetja in državljane v teh težavnih časih: "Institucije naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, da ne pride do institucionalne blokade. Blokada bi samo še prispevala k pomanjkanju zagona za gospodarsko in družbeno obnovo."


"Evropski svet se mora takoj lotiti dela," je pozvala Margarida Marques (S&D, Portugalska), soporočevalka o dolgoročnem proračunu EU. Poudarila je pomen teh vprašanj: "Sklad za obnovo je ključen za pot Evrope iz krize. Večletni finančni okvir je ključen za prihodnost naslednje generacije."

Več o pozivu Parlamenta po oblikovanju novih virov prihodkov v proračun Evropske unije