Pravični prehod na zeleno gospodarstvo za vse evropske regije

Prehod na ogljično nevtralno gospodarstvo za regije, odvisne od fosilnih goriv, pomeni ogromne premike. Preverite, kako jim bo v tem procesu pomagal Sklad za pravični prehod.

S premoga na čisto energijo: evropski zeleni prehod

Ogljična nevtralnost do leta 2050 je cilj EU, ki je kot del boja proti podnebnim spremembam vključen v vsa področja evropskega zelenega dogovora. Za dosego tega ambicioznega cilja je potreben prehod na nizkoogljično gospodarstvo, kar predstavlja izziv za regije, ki se zanašajo predvsem na fosilna goriva in ogljično intenzivne panoge.


Več o boju EU proti podnebnim spremembam


Evropska komisija je kot podporo pri upravljanju družbenih, gospodarskih in okoljskih vplivov prehoda januarja 2020 predstavila sklad za pravični prehod, ki je del evropskega načrta za podnebno financiranje, vrednega 1000 milijard evrov.

Proračun, prilagojen evropskim regijam

Evropski poslanci so sklad za pravični prehod odobrili maja 2021; potrdili so dogovor, sklenjen s Svetom decembra 2020, po katerem je skladu namenjenih 17,5 miijarde evrov. Od tega 7,5 milijarde prihaja iz proračuna EU za obdobje 2021-2027, 10 milijard pa iz mehanizma EU za okrevanje. 

Do sredstev lahko dostopajo vse države članice, namenjena pa bodo predvsem regijam, ki se soočajo z največjimi izzivi: to so regije z dejavnostmi z visokimi izpusti ogljika, ki veliko uporabljajo fosilna goriva (premog, lignit, šoto in oljne skrilavce). Upoštevano bo tudi bogastvo države.

Sveženj sklada za pravični prehod predvideva:

  • sofinanciranje do 85 odstotkov investicij v razvitih regijah, do 70 v regijah v prehodu in do 50 odstotkov v bolj razvitih regijah,
  • izredno podporo za podjetja v težavah (v skladu z začasnimi pravili o državni pomoči)
  • poziv državam EU, naj se osredotočijo na oddaljene regije in otoke ter zanje določijo posebne zneske iz nacionalnih kvot (v okviru geografskih načrtov za pravični prehod).


"Mehanizem zelenega nagrajevanja", ki ga je predlagal Parlament, bo uveden, če bodo sredstva za sklad po 31. decembru 2024 povečana. Sredstva bodo v tem primeru razdeljena med države članice, pri čemer bodo večji delež dobile tiste, ki bodo bolj zmanjšale industrijske izpuste toplogrednih plinov.

Za sredstva se ne morejo potegovati razgradnja ali gradnja nuklearnih elektrarn, dejavnosti, povezane s tobačnimi izdelki in investicije, povezane s proizvodnjo, predelovanjem, prevozom, distribucijo, shranjevanjem ali uporabo fosilnih goriv.

Področja, v katera namerava investirati sklad za pravični prehod:

  • mikro, mala in srednje velika podjetja, univerze in javne raziskovalne ustanove,
  • digitalne inovacije in dejavnosti na področju izobraževanja in socialne vključenosti,
  • dostopna čista energija, zmanjševanje izpustov, energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije in shranjevanje energije,
  • pametna in trajnostna digitalna povezljivost,
  • oživljanje in čiščenje območij, obnova zemljišč in sprememba njihove namembnosti,
  • krožno gospodarstvo, vključno s preprečevanjem nastajanja odpadkov, učinkovito uporabo virov, ponovno uporabo, popravili in reciklažo,
  • dodatno izobraževanje in usposabljanje delavcev za druge zaposlitve,
  • pomoč pri iskanju zaposlitve,
  • preoblikovanje obstoječih napeljav z visokimi izpusti ogljika.

Evropska platforma za pravični prehod


Junija 2020 je Evropska komisija vzpostavila evropsko platformo za pravični prehod, ki bo pomagala javnim in zasebnim deležnikom v premogovno in ogljično intenzivnih regijah. Vključevala bo bazo podatkov o projektih in strokovnjakih ter omogočala deljenje informacij in tehnično svetovanje.

Ozadje


Marca leta 2018 je Parlament pozval, naj se ustanovi obsežen sklad za podporo pravičnemu prehodu v energetskem sektorju.

Januarja leta 2020 je Komisija predlagala sklad za pravični prehod, ki naj podpre regije, ki jih prehod najbolj prizadeva.

Julija 2020 so se voditelji držav EU dogovorili o zmanjšanju sredstev, ki naj bodo namenjena načrtu za okrevanje in večletnemu finančnemu okviru 2021-2027 ter s tem tudi skladu za pravični prehod, čemur je Parlament ostro nasprotoval.

Parlament je že na plenarnem zasedanju 23. julija 2020 pozval Svet, naj upraviči obsežna krčenja proračuna sklada za pravični prehod in sklada InvestEU - glede na to, da je od njiju odvisen zeleni dogovor - dolgoročna prednostna naloga EU, ki se je ne bi smelo ogrožati.

Dogovor so države članice v Svetu potrdile 25. februarja 2021.

Rudarji v rudniku premoga ©Peruphotoart/AdobeStock
©Peruphotoart/AdobeStock

Sorodni članki