"Nič več davčnih oaz v EU," pravi predsednik pododbora za davčne zadeve
Novi pododbor Evropskega parlamenta za davčne zadeve bo postal evropsko vozlišče za razpravo o davčnih vprašanjih, obljublja njegov novoizvoljeni predsednik Paul Tang (S&D, Nizozemska).
Na kaj se bo osredotočal FISC, novi parlamentarni pododbor za davčne zadeve?
Smo v ključnem obdobju. Vlade upravičeno porabljajo milijarde, da bi rešile življenja in zagotovile preživetje. Ampak nastale dolgove bo treba odplačati. Po zadnji krizi smo naredili dvojno napako, saj smo uvedli varčevalne ukrepe in zvišali davke srednjemu razredu. Samo najbogatejši so se temu izognili. Tokrat bo moralo biti drugače. Če najdemo način, da obdavčimo najbogatejše posameznike in velike korporacije, ki ne plačujejo, kolikor bi morali, lahko krizo premagamo na pravičen način in ohranimo zaupanje naših državljanov. Samo velika podjetja se letno izognejo plačilu od 50 do 190 milijard evrov davkov. Pododbor za davčne zadeve se bo boril proti tej krivici v samem jedru našega gospodarskega sistema. Prizadevali si bomo tudi za trajnost našega davčnega sistema. Z denarjem od davkov, ki jih bodo plačali onesnaževalci, bomo lahko spodbudili inovacije in očistili okolje.
Parlament je doslej ustanovil več davčnih odborov, ki so preiskovali posamezne škandale, kot na primer Lux Leaks in panamski dokumenti. Zakaj potrebujemo stalni odbor?
V petih letih, odkar delam v Evropskem parlamentu, se je zvrstilo kar nekaj davčnih odborov. Toda, po objavi poročila so bili razpuščeni in nato ponovno ustanovljeni, ko je prišlo do novega davčnega škandala. S stalnim odborom lahko nadaljujemo neprecenljivo delo prejšnjih odborov glede ugotavljanja dejstev in ozaveščanja širše javnosti, nanj pa lahko računamo tudi dolgoročno. Vzpostavimo lahko, na primer, trajne odnose z nacionalnimi parlamenti in drugimi mednarodnimi organizacijami. Tako bo pododbor za davčne zadeve resnično postal evropsko vozlišče za razpravo o davčnih vprašanjih.
EU nima veliko pristojnosti na področju davkov. Kaj lahko vaš pododbor spremeni?
Kot so pokazali že predhodni odbori za davčne zadeve, je že samo razkritje dogajanja velik korak. S prizadevanjem za transparentnost in predstavljanjem dejstev javnosti bomo ustvarili plodna tla za spremembe. Državljani zahtevajo ukrepanje in ta pododbor bo njihov glas na evropskem prizorišču.
V zadnjih letih je bilo veliko razkritij in objav glede globalnih davčnih utaj, izogibanja davkom in pranja denarja. Kako menite, da se je EU odzvala?
Nedvomno je imela EU do držav članic drugačen pristop kot do držav nečlanic. Seznam davčnih oaz zunaj EU je bil zelo koristen za izvajanje pritiska nad dobro znanimi davčnimi oazami. Čeprav še zdaleč ni popoln, kot dokazuje nedavna odstranitev Kajmanskih otokov s seznama, je vseeno začetek. Na drugi strani pa je pritisk na države članice EU moral izvajati predvsem Evropski parlament. Marca 2019 smo sedem držav EU, vključno z Nizozemsko, od koder prihajam, označili za davčne oaze. S tem, da smo jih javno izpostavili, se je na Nizozemskem začel spreminjati pogled na to problematiko, saj se vedno več tamkajšnjih državljanov zaveda, da so potrebne stroge reforme. Sedem davčnih oaz v EU stane ostale države članic več kot 40 milijard evrov letno. Ne smemo dovoliti, da se to nadaljuje, in verjamem, da se bo pritisk na vlade teh držav še povečal v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost. Komisija mora biti zelo jasna: davčne oaze v EU morajo reformirati svoje davčne sisteme, sicer njihovi načrti za okrevanje in odpornost ne bodo odobreni.
