Katerih izzivov naj se loti nova industrijska strategija EU? 

 
 

Evropski poslanci hočejo, da nova industrijska strategija pomaga podjetjem premagati krizo, ki jo je povzročil covid-19, ter izvesti digitalni in okoljski prehod. Preberite, kako.

Evropska podjetja je pandemija covida-19 močno prizadela. Mnoga so morala prekiniti delovanje ali zmanjšati število zaposlenih ter poiskati nove načine delovanja znotraj omejitvenih ukrepov. Preden se posveti potrebnim digitalnemu in zelenemu prehodu, mora evropska industrija okrevati po pandemiji.

V resoluciji, sprejeti 25 novembra, so evropski poslanci ponovno pozvali Komisijo, naj revidira svoj predlog o novi industrijski strategiji, ki ga je predstavila marca 2020.

Poslanci hočejo zasuk evropskega pristopa do industrijske politike - da bo ta pokrivala potrebe, nastale zaradi pandemije, in pomagala podjetjem pri spoprijemanju s krizo ter digitalnim in okoljskim prehodom.

Kakšne spremembe industrije predvideva Parlament 


Industrija predstavlja več kot 20 odstotkov gospodarstva EU in zaposluje okoli 35 milijonov ljudi, pri čemer je še na milijone delovnih mest več vezanih nanjo - doma in v tujini. Zaslužna je tudi za 80 odstotkov izvoza dobrin. EU je tudi med najpomembnejšimi globalnimi investitorji in destinacijami za tuje neposredne investicije.

Nova industrijska strategija naj bi podjetja EU podpirala pri doseganju ciljev glede podnebne nevtralnosti (kot začrtano v zelenem dogovoru) in pri prehodu na digitalno in zeleno gospodarstvo ter ustvarjala kakovostna delovna mesta - pri čemer ne sme škodovati konkurenčnosti EU.

Strategija naj se odvije v dveh fazah, pravijo evropski poslanci: v fazi okrevanja naj zagotovi varnost delovnih mest, ponovno vzpostavi proizvodnjo in se prilagodi na obdobje po covidu-19, nato pa naj sledita obnova in preobrazba industrije.

Preberite več o ključnih ukrepih EU za gospodarsko okrevanje Evrope.

Podpora malim in srednjim podjetjem na poti proti trajnostni rasti


Mala in srednje velika podjetja
so hrbtenica gospodarstva EU in predstavljajo več kot 99 odstotkov evropskih podjetij. Industrijska strategija naj se osredotoča nanje, saj so zaradi nacionalnih ukrepov proti širjenju koronavirusa mnoga v dolgovih, kar zmanjšuje njihovo zmožnost naložb, to pa bi dolgoročno lahko pomenilo počasnejšo rast.

Pomoč industriji pri okrevanju po družbeno-gospodarski krizi


Sklad za okrevanje po covidu-19 je del prve faze odziva na krizo in naj bi bil razdeljen glede na utrpljeno škodo, izzive in finančno podporo, že pridobljeno preko nacionalnih shem pomoči.

Prednost naj bi imela podjetja, ki so usmerjena v digitalno in zeleno preobrazbo in torej vlagajo v okoljsko trajnostne dejavnosti.

 

Evropski poslanci hočejo:

  • zagotoviti, da bosta zelena in digitalna preobrazba družbeno pravični ter da bosta dopolnjeni s pobudami za dodatno usposabljanje delavcev,
  • novo oceno vpliva možnih stroškov in bremen prehoda za evropska podjetja, vključno z malimi in srednjimi,
  • zagotoviti, da državne pomoči, razdeljene v fazi nujnih ukrepov, ne bodo pomenile trajnega izkrivljanja enotnega trga,
  • vrniti strateške industrije v Evropo.



Naložbe v bolj zelena, digitalna in inovativna podjetja


V drugi fazi naj industrijska strategija zagotovi konkurenčnost, odpornost in dolgoročno trajnostnost. Med zahtevami:

  • osredotočenje na socialne poglede strukturnih sprememb,
  • revitalizacija območij, ki so odvisna od fosilnih goriv, preko sklada za pravični prehod, ki je del načrta EU za podnebno financiranje,
  • zagotoviti, da bodo sredstva EU namenjena okoljsko trajnostnim podjetjem in da bodo krepila trajnostno financiranje podjetij, ki so v procesu razogljičenja,
  • uporaba mehanizma za dajatve na meji glede na emisije ogljika, ki bo pomagal zaščititi evropske proizvajalce in delovna mesta pred nelojalno mednarodno konkurenco,
  • načrt za farmacevtsko industrijo in načrt za preprečevanje primanjkovanja zdravil,
  • izkoriščanje krožnega gospodarstva, pri čemer naj imajo prednost energetska učinkovitost, prihranek energije in tehnologije za obnovljive vire energije,
  • uporaba plina pri prehodu s fosilnih goriv in vodika kot možne prebojne tehnologije,
  • naložbe v umetno inteligenco ter oblikovanje enotnega evropskega digitalnega podatkovnega trga, oblikovanje boljšega sistema digitalnega obdavčevanja ter razvoj evropskih standardov kibernetske varnosti,
  • krepitev investicij v raziskave in razvoj,
  • revizija protimonopolnih predpisov, ki bo zagotovila globalno konkurenčnost EU.


Več o prizadevanjih EU proti podnebnim spremembam.