Poslanci želijo nov sistem prihodkov za proračune EU v obdobju 2014-2020

Pogajanja o dolgoročnem finančnem okviru EU za obdobje 2014-2020 so že v teku. Parlament bo svoje zahteve podal v sredo, 13. junija, ko bodo poslanci glasovali o resoluciji, v kateri se zavzemajo za korenito spremembo sistema prihodkov evropskega proračuna. Tako želijo, da bi se proračun polnil s prihodki iz davka na finančne transakcije, od držav EU pa pričakujejo, da bodo v evropsko malho nakazovale tudi del prihodkov iz davka na dodano vrednost.

Prihodki iz davka na finančne transakcije in "evropskega" davka na dodano vrednost bi po mnenju Parlamenta znižali obseg nacionalnih prispevkov v evropski proračun. ©BELGA/SCIENCE
Prihodki iz davka na finančne transakcije in "evropskega" davka na dodano vrednost bi po mnenju Parlamenta znižali obseg nacionalnih prispevkov v evropski proračun. ©BELGA/SCIENCE

Z resolucijo želijo poslanci šefom vlad in držav EU pred njihovim srečanjem na Evropskem svetu 28. in 29. junija poslati jasen signal, da Parlament ne bo dal svojega soglasja k dolgoročnemu finančnemu okviru 2014-2020 brez proračunskih reform. Poleg reforme sistema prihodkov želijo poslanci odpraviti tudi nekatere popravke in popuste, ki so si jih izborile določene države v zvezi s svojimi prispevki v proračun EU.


Zmanjšanje nacionalnih prispevkov


Prihodki iz davka na finančne transakcije in "evropskega" davka na dodano vrednost bi po mnenju Parlamenta znižali obseg nacionalnih prispevkov v evropski proračun. To bi olajšalo proračunska pogajanja, v okviru katerih velikokrat prihaja do sporov med neto plačnicami in neto prejemnicami iz proračuna.


"Vztrajali bomo na resničnem sistemu lastnih virov evropskega proračuna, ki bi zmanjšal nacionalne prispevke in tako pomagal državam pri konsolidaciji proračunov," je dejal eden izmed poročevalcev o dolgoročnem finančnem okviru, Bolgar Ivailo Kalfin (S&D). Drugi poročevalec, nemški krščanski demokrat Reimer Böge (ELS) pa opozarja, da je vzpostavitev sistema lastnih virov obveznost, ki izhaja iz temeljnih aktov EU.


Če želijo države pridobiti soglasje Parlamenta o finančnem okviru EU 2014-2020, potem bodo morale v njem zagotoviti financiranje za politične cilje unije, izboljšati njegovo fleksibilnost in se premakniti proti resničnemu sistemu lastnih virov," poudarja Böge.


V skladu z Lizbonsko pogodbo je sicer za vstop v veljavo dolgoročnega finančnega okvira EU potrebno soglasje Parlamenta. "Pripravljeni smo stopiti v pogajanja z državami EU. Imamo jasen mandat in branili ga bomo," je jasen nemški poslanec.

Dodatne informacije

Deli ta prispevek na: