Proračun EU: kam naj gredo evropska sredstva v prihodnje? 

 
 

Evropski denar financira zmanjševanje razlik med regijami EU, vlaganja v infrastrukturo in kmetijsko politiko. Evropski parlament želi okrepljen proračun EU.

©AP Images/European Union-EP  

Ukrepi proti brezposelnosti in terorizmu, bolj učinkovito soočanje z begunsko krizo in priseljevanjem, zagotavljanje varnosti in zaščita okolja: to je le nekaj izmed področij, kjer želijo Evropejci več ukrepanja EU. To je pokazala raziskava evropskega javnega mnenja Eurobarometer 2017.

 

EU za ukrepanje potrebuje finančna sredstva; na razpolago jih ima v proračunu EU. Letos je ta težak 157,86 milijard evrov ali en odstotek bruto nacionalnega proizvoda (BNP) unije.

 

Poraba evropskega denarja

 

Denar iz proračuna EU se v 94 odstotkih porabi v državah članicah. Okoli šest odstotkov ga gre za upravo, torej delovanje evropskih ustanov.

 

Infografika: koliko denarja iz proračuna EU gre v posamezne članice EU?

 

Največ denarja gre za kmetijsko politiko in vlaganja v zmanjševanje razlik med evropskimi regijami. Med prednostnimi nalogami proračuna EU ta tudi povečevanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva in ukrepi proti brezposelnosti mladih.

 

Nadzor nad porabo evropskih sredstev

 

EU sprejme večletni finančni okvir, v okviru katerega nato vsako leto sprejema proračune. Sedanji večletni finančni okvir EU velja za obdobje 2014-2020.

Nad porabo evropskega denarja bdi Evropska komisija, ta pa je odgovorna Evropskemu parlamentu. Na podlagi mnenja evropskega računskega sodišča se Parlament odloči, ali bo za izvajanje proračuna evropskim ustanovam podelil razrešnico ali ne.

 

Prihodki proračuna EU: so potrebne spremembe?

 

Proračun EU se večinoma polni s prispevki držav članic na podlagi njihovega BNP. Poslanci so nedavno razpravljali o načinih, kako proračun unije narediti bolj neodvisen od nacionalnih prispevkov. To bi bilo mogoče z več lastnimi sredstvi proračuna, t.j. več pobranimi carinskimi dajatvami ali novim proračunskim virom na podlagi davka na dodano vrednost.

Poslanci so v pogajanjih o večletnem finančnem okviru tudi dosegli, da je proračun EU bolj prožen. Tako se lažje odziva na krize, kot je begunska. Evropska komisija mora na polovici trajanja finančnega okvira opraviti še pregled porabe in omogočiti Parlamentu, da se izreče o morebitnih spremembah.

 

Kako se lotiti reforme EU?

 

Februarja 2017 je Parlament sprejel so tri poročila o spremembah EU: o kar najbolj učinkovitem izvajanju ukrepov, ki jih omogoča Lizbonska pogodba o EU, o spremembah pogodb, ki urejajo delovanje unije, in o krepitvi območja evra.

 

Prihodnost EU, kot jo vidijo poslanci

 

Poslanca  Mercedes Bresso (S&D, Italija) in Elmar Brok (ELS, Nemčija) sta se v svojem poročilu posvetila Lizbonski pogodbi, medtem ko je Guy Verhofstadt (ALDE, Belgija) preučil predloge za spremembo pogodb, ki urejajo delovanje unije.

 

Reimer Böge (ELS, Nemčija) in Pervenche Berès (S&D, Francija) pa sta spisala poročilo, ki vsebuje predloge za krepitev območja evra in povečanje odpornosti evropskega gospodarstva na krize.  

Razmislek o prihodnosti EU

 

Evropska komisija bo do konca junija objavila pet strateških dokumentov, v katerih se bo posvetila izzivom na petih področjih delovanja EU: socialni dimenziji unije, globalizaciji, ekonomski in monetarni uniji, obrambi in evropskih financah.

 

Ti dokumenti ne bodo zagovarjali določenih ukrepov, ampak bodo ponujali pregled možnosti in scenarijev, v skladu s katerimi lahko unija v prihodnosti ukrepa.

 

Povzetek teh dokumentov bo v svojem septembrskem govoru o stanju EU podal predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.