Schengen: izzivi za območje prostega gibanja

Schengensko območje se sooča z izzivi, ki lahko ogrozijo njegov obstoj. Preverite, kakšni so ti izzivi in kakšne posledice ima na območje prostega gibanja.

Schengenska viza v potnemu listu.
©AP Images/European Union-EP

Zaradi številnih kriz prejšnjega desetletja je schengensko območje pod velikimi pritiski. V skladu s schengenskimi pravili je lahko ponovna uvedba nadzora meja na notranjih mejah zgolj začasna ob izjemnih razmerah. Številne države EU so uvedle nadzor notranjih meja kot odgovor na teroristične napade in begunsko krizo v letu 2015. Tok migrantov in prosilcev za azil so mnoge države videle kot grožnjo za notranjo varnost, zato so mnoge prizadete države uporabile določbo zakonika o schengenskih mejah in začasno uvedle nadzor na mejah.

Med izbruhom pandemije COVID-19 v letu 2020 so mnoge države ponovno uvedle nadzor notranjih meja, da bi lažje nadzorovale širitev virusa.

Kakšna je cena mejnega nadzora in koga nadzor zadeva?


Mejni nadzor ovira prost pretok ljudi, blaga in storitev širom EU. Večinoma zadeva ljudi, ki se vozijo na delo (1,7 milijona ljudi dnevno prečka mejo, ko gre na delo v drugo državo EU), turiste in prevoznike. Poleg tega predstavlja stroške administracije in infrastrukture za javni sektor.

Strošek mejnih kontrol je ocenjen na 25-50 milijard evrov enkratne vzpostavitve in še dve milijardi letnih stroškov obratovanja. Več podrobnosti v poročilu.

Krepitev schengna

EU je v zadnjem času sprejela vrsto ukrepov, ki naj bi izboljšali delovanje in varnost schengenskega območja brez notranjih meja:

Obnovitev schengenskega območja


Komisija je decembra 2021 predlagala posodobitev predpisov o schengenskemu območju, ki bi zagotovila, da je ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah zgolj skrajni ukrep, hkrati pa bi spodbujala uporabo drugih ukrepov kot so ciljno usmerjeni policijski pregledi in okrepljeno sodelovanje policije.

Parlament je ukvarja z predlogom. Evropski poslanci so ob številnih priložnostih izrazili mnenje, da pogosta uvedba nadzora na mejah krati svobodno gibanje ljudi po EU.

Evropski poslanci so 18. oktobra 2022 potrdili željo, da Bolgarija in Romunija v najkrajšem možnem času vstopita v schengensko območje, saj je svobodno gibanje ljudi srčika projekta EU.

Parlament je 10. novembra 2022 glasoval v prid pridružitvi Hrvaške območju do konca leta 2022. Januarja leta 2023 se je Hrvaška pridružila schengenskemu območju.

Schengensko območje v številkah

  • 27: število članic schengna
  • 4: število držav, ki niso članice EU, in so članice schengna (Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica)
  • 4: Države EU, ki niso v schengnu (Bolgarija, Ciper, Irska, Romunija)
  • 50.000: dolžina zunanjih meja schengenskega območja v kilometrih