Covid-19: 10 ukrepov EU za gospodarsko okrevanje Evrope 

Nazadnje spremenjeno: 
 
Objavljeno:   
 

Preverite, kako EU pomaga Evropi ponovno na noge po uničujočih gospodarskih posledicah pandemije covida-19.

Preberite tudi časovnico ukrepov EU proti koronavirusu, na kateri so nanizani ukrepi EU v boju proti krizi na vseh področjih, in članek o 10 področjih, na katerih se EU bori proti pandemiji in njenim posledicam.


1. Zagotavljanje obsežnih finančnih spodbud

Komisija je za pomoč Evropi pri okrevanju od uničujočih gospodarskih posledic pandemije koronavirusa predlagala načrt spodbud v višini 750 milijonov evrov, dodan revidiranemu predlogu naslednjega dolgoročnega proračuna EU (2021-2027). Načrt, poimenovan "EU naslednje generacije", predvideva, da si bo Komisija izposodila denar na finančnih trgih, pri čemer ji bo visoka bonitetna ocena koristila pri doseganju ugodnih pogojev. Komisija vztraja pri zelenem dogovoru kot jedru svežnja za obnovo in se želi izogniti obremenjevanju naslednjih generacij.

Voditelji EU so sredi julija dosegli dogovor glede proračuna in načrta za okrevanje. Poslanci so pozdravili dogovor o svežnju za obnovo, a obžalovali zmanjšani delež nepovratnih sredstev znotraj njega. Parlament je dejal, da takšen dogovor o dolgoročnem proračunu ogroža prioritete EU, kot sta zeleni dogovor in digitalna agenda, in da je pripravljen odreči odobritev, če dogovor ne bo izboljšan.


2. Podpora zdravstvenim sistemom EU in infrastrukturi

Glede na to, da več strokovnjakov omenja možnost drugega vala ali še ene pandemije, je krepitev zmožnosti EU, da se odzove na zdravstvene krize, ključna. EU je za pomoč Evropi pri spopadanju s prihodnjimi izbruhi zagnala nov program EU za zdravje, ki bo krepil zdravstvene sisteme držav članic in podpiral inovacije in investicije v sektorju. Program EU za zdravje je del načrta za obnovo EU, poimenovanega EU naslednje generacije. Evropski parlament je vztrajal pri oblikovanju samostojnega evropskega zdravstvenega programa.


3. Zaščita malih in srednje velikih podjetij

Mala in srednje velika podjetja predstavljajo 99 odstotkov vseh podjetij v EU in njihovo preživetje je ključno za gospodarsko obnovo EU. Evropska unija je, da bi spodbudila banke in posojilodajalce, naj zagotovijo likvidnost več kot 100.000 evropskim malim in srednjim podjetjem, sprostila milijardo evrov iz evropskega sklada za strateške naložbe.


4. Manjšanje tveganja brezposelnosti

Pandemija je hudo prizadela področje zaposlitev in brezposelnost je krepko narasla. Solidarnostni instrument za blaženje tveganj brezposelnosti (SURE) je namenjen pomoči delavcem in zaposlitvam v kontekstu koronavirusa in bo zagotovil državam članicam finančno pomoč v višini do 100 milijard evrov v obliki ugodnih posojil, ki bodo pokrila stroške nacionalnih shem skrajšanega delovnika.


5. Podpora turistični industriji

Pandemija je močno vplivala tudi na turizem. Evropa je svetovna turistična destinacija številka 1 in EU je sprejela več ukrepov za pomoč turizmu med krizo in tudi sveženj za ponovni zagon evropskega turizma v letu 2020 in kasneje. Vpeljani so bili tudi ukrepi za pomoč prometnemu sektorju, namenjeni zmanjševanju posledic pandemije za cestne, ladijske in letalske prevoznike ter železnice. Interaktivno orodje re-open EU pomaga državljanom pri potovanjih v Evropi, medtem ko države postopno in različno sproščajo ukrepe za zajezitev virusa; orodje jim zagotavlja informacije, ki jih potrebujejo za načrtovanje potovanj in počitnic v EU ter varovanje zdravja.


6. Bančni sveženj za podporo gospodinjstvom in podjetjem

Da bi zagotovil, da bodo banke še naprej zagotavljale posojila podjetjem in gospodinjstvom, kar bo prispevalo k zmanjševanju izpada zaradi krize, je Parlament odobril začasno sproščanje predpisov za evropske banke. Spremembe predpisov glede kapitalske ustreznosti bodo upokojencem in redno zaposlenim omogočile pridobivanje ugodnejših posojil, zagotovile kreditne tokove za mala in srednje velika podjetja ter podprle investicije v infrastrukturo.


7. Podpora kmetijstvu in ribištvu

V izogib motnjam v dobavi hrane in primanjkovanju hrane je Evropski parlament odobril urgentne ukrepe za pomoč kmetom in ribičem, ki jih je prizadela pandemija covida-19. Med ukrepi je tako pomoč ribičem in ribogojnicam, ki so med krizo morali prekiniti svojo aktivnost, kot zvišanje dovoljene pomoči, ki jo države EU lahko dodelijo malim in srednjim agroživilskim podjetjem. Izredni ukrepi so bili vpeljani tudi za pomoč evropskim pridelovalcem vina, sadja in zelenjave.


8. Pomoč pri financiranju kriznega odziva držav članic

EU je zagnala naložbeno pobudo v odziv na koronavirus, da bi pomagala državam članicam financirati urgentni odziv na koronavirus. Okoli 37 milijard evrov iz strukturnih skladov bo preusmerila v zagotavljanje takojšnje finančne podpore evropskim državam, ki se trudijo pomagati državljanom in regijam skozi krizo.


9. Sproščanje predpisov o državni pomoči

Ob začetku širjenja pandemije po Evropi je EU sprejela začasni okvir, s katerim želi podjetjem vseh vrst zagotoviti dostop do likvidnostnih sredstev ter ohranjanje gospodarske aktivnosti med in po izbruhu covida-19. Državam članicam omogoča, da dodatno podprejo gospodarstvo v času izbruha covida-19, podjetjem bodo lahko dodelile do 800 tisoč evrov za potrebe likvidnosti ali pa odobrile ugodna posojila.


10. Zaščita oslabljenih podjetij pred tujimi tekmeci

Zaradi gospodarskih posledic pandemije koronavirusa so mnoga evropska podjetja oslabljena in ranljiva tarča za subvencionirane tuje tekmece. Da bi pomagal zaščititi podjetja in izkrivljanje konkurence na skupnem trgu zaradi nelojalne tuje konkurence, je Evropski parlament pozval k pravičnim in enakim pogojem za vsa podjetja. Evropska komisija je zagnala tudi javno posvetovanje o tem, kako se izogniti negativnim posledicam tujih subvencij. hkrati je EU objavila smernice za države članice glede neposrednih tujih investicij, v katerih jih je pozvala, naj v izogib tveganjem za varnost EU in javni red skrbno preverjajo investicije, ki prihajajo izven EU.