Stanje v Evropski uniji: Evropski poslanci razpravljali o ukrepih za boljšo Evropo

Vsakoletna razprava o stanju v EU, ki se je letos odvila 16. septembra, se je osredotočala na nove načrte EU glede podnebnih sprememb, rasizma, groženj zdravju ter migracij.

Watch the video document
SOTEU
Prvi govor predsednice Ursula von der Leyen na dogodku Stanje v Evropski uniji

Govor o stanju v Evropski uniji

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je v Evropskem parlamentu v Bruslju prvič v svojem mandatu udeležila vsakoletne razprave o stanju v Evropski uniji. Ta se je pričela z njenim govorom, v katerem se je predsednica ozrla na delo Komisije v minulem letu in predstavila številne nove pobude EU, o katerih je nato razpravljala z evropskimi poslanci.


Med načrti, ki jih je predstavila, so ukrepi za odpravljanje preprek za enotni trg, nova strategija za schengensko območje, predlog vsaj 55-odstotnega zmanjšanja izpustov do leta 2030 in naložbe v digitalne tehnologije. Omenila je tudi, da je treba pospešiti postopek odločanja v EU.


Na področju zunanjih zadev je poudarila potrebo po sodelovanju v mednarodnih organizacijah, a tudi, da mora biti EU na čelu reforme Svetovne zdravstvene organizacije in Svetovne trgovinske organizacije. Kitajska je lahko pomembna partnerica glede zadev, kot so podnebne spremembe, a to ne sme preprečevati EU, da izpostavlja kršitve človekovih pravic, je dejala.


Glede posledic pandemije koronavirusa je med drugim dejala, da je zaradi letošnjih dogodkov še bolj jasno, da je treba zgraditi močnejšo Evropsko unijo za zdravje: "Čas je, da to začnemo uresničevati. Pokazati moramo, kaj smo se naučili iz lekcij zdravstvene krize."


Von der Leyen je pozvala h krepitvi prizadevanj na področju migracij: "Migracije so evropski izziv in vsa Evropa mora prispevati svoj del," je dejala.


Predsednica Komisije je napovedala akcijski načrt za boj proti rasizmu in sovražnem govoru. Postavila se je tudi za pravice skupnosti LGBTQI in priznavanje družinskih odnosov po vsej EU.


"Prihodnost bo takšna, kot jo bomo naredili. In Evropa bo takšna, kot bomo hoteli. Nehati jo moramo poskušati razbiti, delati moramo na tem, da jo okrepimo in zgradimo svet, v katerem želimo živeti," je zaključila.

Razprava o stanju v Evropski uniji s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen
Razprava o stanju v Evropski uniji s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen

Odzivi evropskih poslancev

Evropski poslanci so večinoma sprejeli mnoge napovedane pobude, izpostavili pa so tudi področja, na katera se naj EU osredotoča.


Manfred Weber (ELS, Nemčija) je dejal, da mora biti ustvarjanje delovnih mest prednostna naloga: "V Italiji, denimo, je 40 odstotkov mladih še vedno brezposelnih. Še ena izgubljena generacija v današnji Evropski uniji za nas ne more biti sprejemljiva." Dodal je: "Sredstva iz sklada za okrevanje so lahko porabljena le enkrat in naša prioriteta je prihodnost evropske mlade generacije." Weber je poudaril tudi, da mora EU o zunanjih zadevah govoriti enoglasno. Glede Belorusije je dejal: "Če smo verodostojni, naj ljudje na ulicah Minska vedo, da je Evropa na njihovi strani."


Predsednica S&D Iratxe García Pérez (Španija) je govorila o različnih izzivih, s katerimi se sooča Evropa. Zavzela se je za davek na finančne transakcije in dejala: "Le tako bomo lahko vlagali v ekološki prehod in socialno vključenost, ne da bi koga pustili zadaj." Zadovoljna je bila z novo ciljno vrednostjo zmanjšanja izpustov za leto 2030, a dejala, da "ne smemo pozabiti, da so ljudje del tega prehoda, tako da potrebujemo strategijo proti revščini, tudi revščini otrok, ki bo vključevala minimalno plačo," ki jo je von der Leyen omenila v govoru. Pozvala je k podpori za kulturni sektor in oblikovanju evropske kulturne platforme, ki bo "mladim omogočala sodelovanje in krepila evropske kulturne vezi."


Dacian Cioloş (Renew, Romunija) je dejal, da je Evropa v zadnjih mesecih dosegla velik napredek: "Načrt za okrevanje je nedvomno zgodovinski korak naprej ter predstavlja moč Unije in našo zmožnost, da krize premagujemo skupaj." Poudaril pa je, da mora biti pravna država ključni princip glede sredstev, saj se bo le tako lahko ohranilo zaupanje ljudi: "(...) finančni interesi Unije morajo biti zaščiteni pred korupcijo in navskrižjem interesov." Pohvalil je, kako se je Komisija odzvala na poziv Parlamenta, naj glede podnebne zakonodaje pripravi oceno učinkov, in načrte Komisije na digitalnem področju.


Nicolas Bay (ID, Francija) je obžaloval pomanjkanje ukrepov za zaščito trga v Evropi na vrhuncu zdravstvene krize, pa tudi stroga okoljevarstvena pravila, ki slabijo konkurenčnost evropskih podjetij: "To ne prispeva k neodvisnosti in blaginji evropske prihodnosti, temveč bo Evropo vse bolj šibilo na svetovnem prizorišču."


Ska Keller (Zeleni/ESZ, Nemčija) je kritizirala pogoje za sprejemanje migrantov na zunanjih mejah EU. "Smo v zelo sramotnem stanju (...) in kolektivna odgovornost nas kot Evropejcev," je dejala, pozivajoč Komisijo, naj se s članicami bori za ustrezne pogoje, "je postaviti si za eno od prioritet, da pomagamo ljudem v stiski in se ne prepustimo katastrofalnemu stanju, v katerem smo." Pozdravila je predlagani cilj zmanjšanja izpustov za 55 odstotkov do leta 2030. "S podnebjem se ni mogoče pogajati, tako da moramo hitro ukrepati."


Ryszard Antoni Legutko (ECR, Poljska) je dejal, da je bilo zadnje desetletje za EU zelo turbulentno in da je danes v slabšem stanju kot pred desetimi leti. "Vsako leto v zadnjih desetih letih smo od vsakega predsednika Komisije slišali, da je pred nami bleščeča prihodnost in da dnevi slave EU čakajo za vogalom, če bodo seveda Evropska komisija in evropske institucije dobile več pristojnosti. Vse manj ljudi po Evropi to sporočilo jemlje resno."


Manon Aubry (Francija), sopredsedujoča GUE/NGL, je kritizirala govor, ker v njem niso bili omenjeni kriza solidarnosti v EU, katere primer so davčne oaze, ter težave, povezane s pravno državo na Poljskem in Madžarskem. Kritizirala je tudi cilj 55-odstotnega zmanjšanja izpustov, ki da ni dovolj. "Če se želimo spoprijeti z izzivi, ki so pred nami, moramo spremeniti vse. Osredotočiti se moramo le na okolje in družbene vidike," je dejala in pozvala k fiskalni pravičnosti, davčni pravilnosti in odpravi davčnih oaz v Evropi.


Von der Leyen je v odzivu na mnenja poslancev pozvala h "konstruktivnemu pristopu k migracijam". Dejala je, da bo Komisija predstavila zakonodajni predlog prihodnji teden. Glede pravne države je dejala, da se je Komisija zadeve lotila "z najbolj sistematičnim in obsežnim pristopom v naši zgodovini".

Več

Sorodni članki

Deli ta prispevek na: