Pravna država: Nov mehanizem za zaščito proračuna in vrednot EU 

Nazadnje spremenjeno: 
 
Objavljeno:   
 
Pravna država je v pogodbah o EU obravnavana kot ena temeljnih vrednot Evropske unije ©Helmutvogler /Adobe Stock  

EU je sprejala nove predpise, ki omogočajo ustavitev plačil iz proračuna državam članicam, ki ne spoštujejo načel pravne države.

Evropski parlament je 16. decembra 2020 potrdil dogovor s Svetom o zakonodaji, ki vzpostavlja mehanizem za ustavitev izplačil iz proračuna EU državi, ki bo kršila načela pravne države.

Ustavitev sredstev bo predlagala Komisija, odločitev pa bo moral sprejeti Svet s kvalificirano večino.

Novi predpisi veljajo od 1. januarja 2021. Madžarska in Poljska pred Evropskim sodiščem preizprašujeta pravno podlago mehanizma, a to ne ustavlja njegovega izvajanja.

Parlament je 25. marca sprejel resolucijo, v kateri je poudaril, da je mehanizem v veljavi, Komisija pa ima pravno dolžnost, da ščiti finančne interese EU. Resolucija pravi, da je Parlament pripravljen uporabiti pravna sredstva proti Komisiji, če ne bo izpolnjevala svojih obvez.

Evropski poslanci so večkrat opozarjali, da so evropske vrednote v nevarnosti, in dejali, da sredstva EU iz dolgoročnega proračuna in načrta za obnovo ne bi smela priti v roke tistih, ki delajo proti demokraciji in temeljnim pravicam v Evropi.

Poslanci so v poročilu, sprejetem 7. oktobra 2020, pozvali h krepitvi pravne države po vsej Evropi preko novega mehanizma in učinkovitih sankcij za države, v katerih bi bile ugotovljene kršitve. Vztrajali so tudi, da se morajo institucije EU dogovoriti o jasnih predpisih, ki bodo to, ali država prejme evropska sredstva, povezali s spoštovanjem pravne države.

Kaj je pravna država

Pravna država je v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji predstavljena kot ena od temeljnih vrednot EU. Pomeni, da mora vlade zavezovati pravo, da ne smejo sprejemati samovoljnih odločitev in da morajo imeti državljani možnost, da njihove odločitve podajo v presojo neodvisnim sodiščem.

Obsega tudi boj proti korupciji, ki nepravično koristi nekaterim na škodo drugim, in zaščito medijske svobode, s čimer zagotavlja, da je javnost ustrezno obveščena o dejanjih vlade.

Pravna država je pomembna zadeva za Evropejce. V raziskavi Eurobarometra iz leta 2019 je najmanj 85 odstotkov vprašanih po vsej EU označilo vsakega od 17 naštetih vidikov pravne države za ključnega ali pomembnega. Raziskava, izvedena oktobra 2020, pa je pokazala, da 77 odstotkov Evropejcev podpira koncept, da naj EU zagotavlja sredstva članicam le, če se nacionalna vlada drži načel pravne države in demokratičnih principov. 

Obstoječi mehanizmi EU za zaščito pravne države

EU ima za zaščito pravne države na voljo obstoječe mehanizme. Evropska komisija je 30. septembra objavila prvo letno poročilo o stanju pravne države, ki nadzoruje tako pozitivne kot negativne trende v zvezi s pravno državo v vseh državah članicah. Romunijo in Bolgarijo nadzoruje, odkar sta se leta 2007 pridružili EU.

O pravni državi prav tako poteka dialog v Svetu in trenutno nemško predsedstvo novembra načrtuje razprave o posameznih članicah, začenši s petimi državami.

Če Komisija meni, da država članica krši pravo EU, lahko zažene postopke za ugotavljanje kršitev, katerih posledice so lahko finančne sankcije, ki jih naloži Sodišče Evropske unije.

Postopek, določen v členu 7 Pogodbe o Evropski uniji, pa omogoča Svetu, da poda priporočila ali pa se soglasno (država, proti kateri teče postopek, ne glasuje) odloči o sankcijah proti državi članici, med katerimi je lahko tudi zamrznitev pravic članstva.

Zakaj dodatni ukrepi

Poslanci menijo, da ta orodja ne zadostujejo. V Svetu se odvijajo zaslišanja znotraj člena 7 v zvezi s Poljsko in Madžarsko, a je Parlament izrazil razočaranje, da ti dve članici ne dosegata resničnega napredka glede teh zadev.

Poslanci so na plenarni razpravi 5. oktobra 2020 pozdravili letno poročilo o pravni državi, ki ga je zagnala Komisija, a pozvali k bolj dejavni izvedbi: "Nadzor sam po sebi ne bo povrnil neodvisnosti sodstva na Poljskem niti rešil madžarskega medija Index," je dejal Michal Šimečka (Renew, Slovaška).

Michal Šimečka je pripravil osnutek poročila, ki ga je Parlament potrdil 7. oktobra in ki poziva k oblikovanju mehanizma, ki bo povezalo obstoječe instrumente in vzpostavilo letni nadzorni cikel - s priporočili za posamezne države, časovnicami in cilji za izvedbo. Cikel naj bi služil za osnovo za sprožitev člena 7 ali zamrznitev proračunskih sredstev za državo članico.

Zaščita finančnih interesov EU


Korupcija ali sodišča, ki niso neodvisna, lahko pomenijo, da ni zaščite pred zlorabo sredstev EU, namenjenih državi članici. Komisija je leta 2018 predstavila zakonodajni predlog, namenjen branjenju finančnih interesov EU v primeru, da so zaznane pomanjkljivosti na področju pravne države.

Parlament je sprejel stališče glede predloga v začetku leta 2019. Zadeva je bila povezana z izidi pogajanj o dolgoročnem proračunu EU in Parlament je vztrajal, da je dogovor o proračunu za obdobje 2021-2027 mogoč le, skupaj z napredkom na področju te zakonodaje.

Voditelji EU so se julija 2020 dogovorili o vpeljavi pogojevanja s pravno državo, se pravi o tem, da bo prejem sredstev EU odvisen od spoštovanja pravne države. Nemško predsedstvo Sveta je zgodaj jeseni predstavilo kompromisni predlog, za katerega pa so ga poslanci na plenarni razpravi 5. oktobra dejali, da ne zadostuje.

"Mehanizem, ki ga v praksi ni nikoli mogoče zagnati, saj ima stranske izhode in omogoča procese brez končnih odločitev, služi le tistim, ki si želijo, da ne bo nobenih ukrepov," je dejal Petri Sarvamaa (ELS, Finska).


Preverite, kaj o pravni državi pravijo evropski poslanci na družbenih omrežjih

Dogovor s Svetom


Poslanci so oktobra pričeli pogajanja s Svetom. Soporočevalca Parlamenta za dosje sta bila Petri Sarvamaa in Eider Gardiazabal Rubial (S&D, Španija).

5. novembra 2020 je bil dosežen dogovor. Pogajalci Parlamenta so zagotovili zakonodajo s široko pristojnostjo, ki ne bo uporabna le v primeru korupcije ali prevar, temveč tudi v primerih sistemskega kršenja temeljnih vrednot, kot sta demokracija ali neodvisnost sodstva, kadar te kršitve vplivajo na ali bi lahko vplivale na upravljanje s sredstvi EU. 

Dogovor ščiti končne prejemnike sredstev, kot so študentje, kmetje ali nevladne organizacije. Ti bodo lahko vložili pritožbo preko spletne platforme, ki jim bo pomagala do sredstev, ki jim pripadajo.

"Za nas je bilo ključno, da končni prejemniki ne bodo kaznovani zaradi napak njihovih vlad in da bodo še naprej prejemali sredstva, ki so jim bila obljubljena," je dejala Eider Gardiazabal Rubial.