Konferenca o prihodnosti Evrope: kaj je in kako deluje (infografika)
Konferenca o prihodnosti Evrope je priložnost za Evropejce, da vplivajo na smer razvoja EU. Preberite več.
V svetu, ki se spopada s pandemijo in išče rešitve za dolgoročne izzive, kot so podnebne spremembe, je EU zavezana odprti, demokratični razpravi z državljani o tem, na kaj naj se osredotoča in kako.
Vključujoč, demokratičen proces
Nedavna raziskava Eurobarometer je pokazala, da kar 92 odstotkov Evropejcev hoče, da so "mnenja Evropejcev bolj upoštevana pri odločitvah glede prihodnosti Evrope". Namen konference je to omogočiti.
Evropski parlament, Komisija in Svet vabijo vse Evropejce, da delijo svoje ideje o tem, kako naj se Evropa razvija, katere naj bodo prednostne naloge, kako se pripraviti na svet po covidu. Institucije želijo čim širšo razpravo s čim več ljudmi in posebnim poudarkom na mladih.
Konferenca ne bo namenjena le poslušanju mnenj. Prispevki državljanov v prihodnjih mesecih se bodo zbirali na spletni platformi in bodo predmet razprav z evropskimi poslanci, nacionalnimi poslanci, vladami in predstavniki EU ter drugimi deležniki. Te razprave bodo postale osnova za predloge politik, ki se bodo nato prelile v konkretna dejanja. Parlament, Komisija in Svet so se zavezali, da bodo prisluhnili državljanom in upoštevali priporočila Konference.
K sodelovanju so vabljeni vsi Evropejci, ne glede na starost, spol, izobrazbo ali poklic. Parlament se posebej trudi zagotoviti dejavno udeležbo mladih, oktobra bo na Evropskem dogodku za mlade (EYE), ki ga organizira že vrsto let, zbiral zamisli mladih o prihodnosti Evrope.
Kako bo konferenca potekala?
19. aprila je bila zagnana digitalna platforma konference, ki ljudem omogoča, da na spletu delijo svoje zamisli in razpravljajo o njih ter organizirajo dogodke širom EU, kjer in ko to omogočajo zdravstvene razmere. Ti dogodki so še en vir zamisli za spremembe. Države članice prav tako organizirajo dogodke, ki jih pripravljajo državljani.
Okrogle mize gostijo evropske državljane iz različnih družbenih skupin, ki bodo razpravljali o predlaganih zamislih. Oblikovane so štiri okrogle mize s po 200 udeleženci, ki obdelujejo različne teme, to so:
- evropska demokracija in vrednote, pravice, pravna država, varnost,
- podnebne spremembe, okolje in zdravje,
- krepitev gospodarstva, socialna pravičnost, delovna mesta, izobrazba, mladi, kultura, šport in digitalna preobrazba,
- EU v svetu in migracije.
Vsaka okrogla miza se bo sestala trikrat in se sama odloča, kakšne so njene prednostne naloge. Njihova priporočila bodo predstavljena plenarnemu zboru konference.
Plenarna skupščina konference ima osrednjo vlogo, saj se na zasedanjih predstavniki evropskih institucij, vlad in civilne družbe srečujejoi z državljani ter razpravljajo in razvijajo predloge sprememb. Evropski parlament si je prizadeval za politično močno plenarno skupščino z velikim številom izvoljenih predstavnikov in pomembno vlogo državljanov.
Otvoritveno plenarno zasedanje je bilo 19. junija v Strasbourgu in je združilo fizično udeležbo in udeležbo na daljavo. Naslednja zasedanja se odvijajo jeseni in pozimi, na njih bodo udeleženci razvijali ideje z okroglih miz.
Oglejte si predstavnike Evropskega parlamenta v plenarni skupščini konference o prihodnosti Evrope.
Izvršni odbor je odgovoren za delovanje konference. Sestavljajo ga predstavniki Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije ter opazovalci.
Kaj je cilj konference?
Končni izdelek konference bo odvisen od predlogov državljanov in razprav, ki bodo sledile.
Zaključno poročilo bo pripravil izvršni odbor na podlagi predlogov, ki jih bo odobrila plenarna skupščina konference. Poročilo bo pripravljeno v sodelovanju s plenarno skupščino, ki ga bo morala potrditi. Nato bo posredovano Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji v nadaljnje ravnanje.
Parlament je poudaril, da mora imeti konferenca resničen vpliv na EU in na to, kako zagotavlja, da so mnenja in skrbi ljudi v središču politik in odločitev EU.
