Zakaj EU hoče regulirati gospodarske vidike spletnih platform? 

V zadnjih dveh desetletjih se je splet izjemno spremenil: doživeli smo vzpon novih tehnologij in podjetij, novih načinov dela, nakupovanja, iskanja namestitev in celo naročanja hrane in prevoza. Direktiva o spletnem poslovanju, ki velja za temelj digitalnega skupnega trga, je bila sprejeta leta 2000, ko so platforme, kot so Amazon, Google ali Booking, komaj dobro začenjale poslovati, Facebook, Airbnb in Instagram pa sploh še niso obstajali.

Zakonodaja EU mora slediti razvoju spleta in zato EU dela na novem zakonodajnem okviru: aktu o digitalnih storitvah. Ta bo začrtal smernice za novo spletno pokrajino, tudi za spletne platforme, in s tem zagotovil boljše, varnejše digitalno okolje za uporabnike in podjetja širom EU. 

Gospodarski pomen spletnih platform

Vzpon spletnih platform štejemo med najbolj bistvene spremembe v zadnjih dvajsetih letih. Med njimi so spletne trgovine, družbeni mediji, trgovine z aplikacijami, spletne strani za primerjavo cen in tudi brskalniki. Težko si je predstavljati življenje brez njih. 

Platforme so olajšale čezmejno trgovanje znotraj EU in s tretjimi državami, s čimer so potrošnikom prinesle številne ugodnosti in odprle nove priložnosti za evropska podjetja in trgovce. Sodeč po podatkih Evropske komisije že milijon podjetij v EU prodaja izdelke in storitve prek spletnih platform, več kot 50 odstotkov malih in srednjih podjetij, ki prodajajo na spletnih platformah, pa prodaja tudi preko meja.

Izzivi glede spletnih platform, ki jih EU hoče urediti

Nove priložnosti pa prinašajo tudi nova tveganja. Evropski potrošniki so izpostavljeni novim nezakonitim izdelkom, dejavnostim in vsebinam, nova spletna podjetja pa le stežka vstopajo na trg, ki ga obvladujejo velike platforme. Velike platforme so zmožne povezati veliko število podjetij z velikim številom potrošnikov, hkrati imajo dostop do velike količine podatkov. To jim omogoča, da nadzorujejo in postavljajo standarde za pomembna področja digitalnega gospodarstva. EU želi ponovno prevzeti pobudo za oblikovanje teh področij na evropski ravni ter postaviti standarde za preostali svet. 

Kako se EU loteva teh izzivov?

Ključne točke akta o digitalnih storitvah:

• Veljati mora tako za evropska podjetja kot za tista s sedežem drugje, ki pa prodajajo evropskim potrošnikom, in za vse digitalne storitve, ne le za spletne platforme.
• Potrošnikom mora biti zagotovljena enaka varnost pri nakupovanju v spletnih in tradicionalnih trgovinah. Kar je nezakonito v fizičnem svetu, mora biti tudi na spletu, in platforme se morajo bolj intenzivno lotiti trgovcev, ki prodajajo ponarejene ali nevarne izdelke. 
• Vpeljava pravila "poznajte svojo poslovno stranko" bi od platform zahtevala, da preverjajo in ustavijo prevarantska podjetja, ki uporabljajo njihove storitve za prodajo nevarnih izdelkov ali širjenje dezinformacij. 
• Akt o digitalnih storitvah naj novim podjetjem olajša vstop na trg tako, da se bo lotil nekonkurenčnega stanja, ki so ga ustvarili veliki digitalni igralci - ki trenutno postavljajo pravila za svoje uporabnike in tekmece. Predlagni predpisi naj preprečijo velikim platformam, da delujejo kot vratarji za dostop do trga.
• Predpisi naj zagotovijo jasna pravila glede boja proti nezakonitim in škodljivim spletnim vsebinam.

Ozadje in naslednji koraki

Evropska komisija je konec leta 2020 predstavila predlog novega akta o digitalnih storitvah in akta o digitalnih trgih. Parlament je dosegel dogovor s Svetom in 5. julija 2022 sprejel oba akta.

Svet naj bi akt o digitalnih trgih odobril julija, akt o digitalnih storitvah pa septembra. Podrobnosti o tem, kdaj bosta uredbi pričeli veljati, preverite v sporočilu za javnost, ki je med povezavami v razdelku Več.

Več o tem, kaj sta akt o digitalnih trgih in akt o digitalnih storitvah.