Do čiste energije z obnovljivimi viri in energetsko učinkovitostjo
Boj proti podnebnim spremembam in izboljšanje energetske varnosti sta prednostni nalogi EU. Poslanci hočejo zmanjšati izpuste z uporabo obnovljivih virov in varčnejšo porabo energije.
Evropski parlament je leta 2018 odobril zakonodajo, namenjeno ne le boju proti podnebnim spremembam, temveč tudi zmanjšanju odvisnosti EU od uvoza fosilnih goriv in podpori gospodinjstvom pri pridobivanju lastne zelene energije.
Ta zakonodajni sveženj sestavljajo trije zakoni: o obnovljivi energiji, o energetski učinkovitosti in o nadzornem mehanizmu.
Zakona o uporabi obnovljivih virov energije in o energetski učinkovitosti se trenutno revidirata, da bosta pomagala EU doseči nove ambiciozne podnebne cilje, zastavljene znotraj evropskega zelenega dogovora leta 2021. Povečanje deleža obnovljive energije in izboljšanje energetske učinkovitosti bosta prav tako pomagala Evropi zmanjšati odvisnost od uvoza fosilnih goriv.
Preverite zadnje informacije o ukrepih EU za povečanje uporabe obnovljivih virov energije in energetski učinkovitosti.
Povečanje deleža obnovljivih virov energije
Delež energije, pridobljene iz obnovljivih virov, se je v zadnjih letih več kot podvojil: z okoli 9,6 odstotka leta 2004 se je zvišal na 22,1 odstotka leta 2020. To pomeni, da je EU presegla cilj 20-odstotnega deleža obnovljivih virov do leta 2020.
Po veljavnih predpisih mora delež obnovljivih virov doseči vsaj 32 odstotkov do leta 2030, ta delež pa EU hoče zvišati. Septembra 2022 je Parlament zahteval povečanje na 45%.
Več o deležih energije iz obnovljivih virov po državah EU.
Izboljšanje energetske učinkovitosti
Izboljšanje energetske učinkovitosti bi lahko ne le zmanjšalo izpusto CO2, temveč tudi znesek, ki ga EU letno plača za uvoz energije: trenutno 330 milijard evrov. Zato evropski zakonodajalci obravnavajo posodobitev cilja o energetski učinkovitosti, trenutno je cilj 32,5 odstotka prihrankov do leta 2030, kar je bilo dogovorjeno leta 2018. Energetska učinkovitost pomeni, da je za enak učinek porabljena enaka količina energije.
Novi cilji, ki jih je Parlament podprl septembra 2022, so vsaj 40-odstotno zmanjšanje končne porabe elektrike in 42,5-odstotno zmanjšanje primarne porabe elektrike. Končna poraba elektrike se nanaša na energijo, ki jo porabijo končni potrošniki (denimo poraba elektrike v gospodinjstvih), primarna poraba elektrike pa je skupno povpraševanje po elektriki v državi (denimo gorivo, porabljeno za pridobivanje elektrike).
Med največje porabnike energije v EU spadajo stavbe: za ogrevanje, hlajenje in druge dejavnosti gre v EU 40 odstotkov vse porabljene energije. Pri tem je kar 75 odstotkov stavb v EU energetsko neučinkovitih.
Parlament je zato aprila 2018 podprl zakonodajo o energetski obnovi stanovanjskih in drugih stavb, kar bo povečalo njihovo energetsko učinkovitost. Cilj je, da v letu 2050 stavbe v EU v ozračje skoraj ne bi več izpuščale toplogrednih plinov in bi bile energetsko nevtralne, t.j. proizvedle bi toliko energije, kot bi je porabile.
Parlament je tudi že potrdil zakonodajo, ki poenostavlja oznake za energetsko učinkovitost hišnih aparatov, od sesalnikov in hladilnikov do televizij in svetilk. Potrošniki lahko tako lažje izberejo energetsko učinkovite naprave.
Nadzorni mehanizem
Leta 2018 so evropski poslanci odobrili tudi nove predpise o tako imenovanem upravljanju energetske unije. Gre za nadzorni mehanizem, namenjen pregledu nad napredku držav na področju energetskih in podnebnih ciljev EU za leto 2030, in orodje za sodelovanje, ki pomaga v primeru, da država zaostane.
Naslednji koraki
Parlament in Svet bosta pričela pogajanja o posodobitvi predpisov o energetski učinkovitosti in obnovljivi energiji.
Več o podnebnih spremembah in EU:
Ta članek je bil objavljen leta 2018 in je večkrat posodobljen.
