Okrevanje po covidu-19: Kako bo deloval glavni instrument EU 

 
 
©Justocker /Adobe Stock  

Mehanizem za okrevanje in odpornost, vreden 672,5 milijarde evrov, je ključno orodje načrta za okrevanje po covidu-19, ki bo pomagal izvajati krizne reforme.

Na februarskem plenarnem zasedanju so evropski poslanci odobrili predpise, ki vzpostavljajo mehanizem za okrevanje in odpornost, vodilni program EU v 750 milijard evrov vrednem načrtu za gospodarsko okrevanje po covidu-19. Parlament in Svet sta decembra 2020 dosegla začasni dogovor o mehanizmu.

Državam EU bo zagotovil širokopotezno podporo za naložbe in reforme, ki so potrebne za blaženje gospodarskih in družbenih posledic pandemije in za pripravljanje gospodarstev EU na trajnostno, digitalno prihodnost.

Dotacije in posojila


Denar bo na voljo v obliki dotacij (nepovratnih sredstev) in posojil.

Dotacij bo 312,5 milijard po cenah iz leta 2018 (dejanski znesek bo višji, ker bo upoštevana inflacija).

Razdelitev dotacij med državami bo potekala na osnovi več kriterijev: v začetni fazi, ki bo trajala do konca leta 2022, bodo to število prebivalcev, bruto domači proizvod na prebivalca in stopnja brezposelnosti v obdobju 2015-2019. Kasneje bo namesto brezposelnosti upoštevano stanje gospodarstva v letih 2021 in 2022. Komisija bo do konca leta 2023 naznanila svoje plačilne obveznosti do držav glede dotacij, plačilo bo morala izvesti do konca leta 2026.

Glede na predvidevanja Komisije bo Slovenija upravičena do 1,8 milijarde evrov dotacij iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Natančnejše številke bodo znane do junija 2020, ko bo upoštevana še gospodarska rast v letih 2020 in 2021.

Posojila bodo razdeljena glede na zahtevke držav članic do konca leta 2023, skupaj bodo znašala do 360 milijard evrov po cenah iz leta 2018. Država bo lahko prejela posojila v višini do 6,8 odstotka svojega bruto domačega proizvoda.

V kaj bo denar investiran


Evropski poslanci so na pogajanjih s Svetom vztrajali, da morajo države porabiti denar v skladu s prednostnimi nalogami EU. "Sredstva EU za okrevanje morajo biti namenjena za prednostne naloge EU. Okrevanje EU ne bo bankomat za politike posameznih držav in domače agende," je dejal Dragoş Pîslaru (Renew, Romunija), eden od soporočevalcev Parlamenta, ko je bil dosežen začasni dogovor s Svetom.

Druga soporočevalka, Eider Gardiazabal (S&D, Španija), je poudarila, da morajo biti sredstva uporabljena za blaženje neposrednih družbenih učinkov krize, a tudi podpirati dolgoročne cilje EU, kot sta zeleni prehod in digitalizacija. "Zavedati se moramo, da gre za najpomembnejši investicijski program v prihodnjih letih in da moramo izkoristiti priložnost za reforme," je dejala.

Predpisi naštevajo šest področij, ki jih bo podpiral mehanizem za okrevanje in odpornost:

  • zeleni prehod,
  • digitalno transformacijo,
  • pametno, trajnostno in vključujočo rast,
  • socialno in ozemeljsko povezovanje,
  • krepitev odpornosti in pripravljenosti na krize,
  • politike za naslednjo generacijo, vključno z izobraževanjem in usposabljanjem.


Države morajo vsaj 37 odstotkov teh sredstev nameniti podnebnim ciljem in biotski raznovrstnosti, 20 odstotkov pa digitalnemu področju. Prepovedano je financiranje ukrepov, ki bi povzročili resno škodo za okolje.

Kako bo mehanizem deloval


Da bodo lahko prejele podporo, morajo države članice pripraviti načrte za okrevanje in odpornost, v katerih bodo predlagale reforme in projekte javnih naložb, ki bi lahko bili izvedeni do leta 2026. Ti načrti bodo vključeni v cikel gospodarskega usklajevanja evropskega semestra, države jih morajo predložiti do 30. aprila.

Komisija bo ocenila načrte, nato pa Svetu predložila predlog zneskov dotacij in posojil za vsako državo ter ciljev. Načrte bo moral nato potrditi Svet.

Tudi ukrepi, ki so jih države sprejele za blaženje krize covida-19 od februarja 2020, se lahko krijejo iz teh sredstev.

Plačila bodo izvedena, ko bodo države dosegle zastavljene cilje, države pa lahko zaprosijo tudi za predplačilo v višini do 13 odstotkov celotnega zneska. Predplačilo bo izplačano, ko bo Svet potrdil načrt države.

Države EU bodo poročale o napredku dvakrat letno v okviru evropskega semestra.

Demokratična legitimnost


Parlament se je na pogajanjih zavzemal za večjo preglednost. Komisija bo pošiljala vse informacije glede načrtov držav in njihovih predlogov za odločitve Sveta istočasno Parlamentu in Svetu.

Parlamentarni odbori bodo lahko vsaka dva meseca povabili Komisijo na razpravo o stanju okrevanja EU in napredku članic proti ciljem.

Komisija bo morala prav tako pripravljati letna poročila o izvedbi instrumenta in druga poročila

Soporočevalec Parlamenta Siegfried Mureşan (ELS, Romunija) je pozdravil vlogo Parlamenta v vseh korakih tega procesa. "To so dobre novice ... Mehanizem za okrevanje in odpornost bo v celoti demokratično legitimen," je dejal.

Priložnost za spremembe


Na razpravi na plenarnem zasedanju 9. februarja so poročevalci poudarili priložnosti za preoblikovanje Evrope, ki jih prinaša mehanizem za odpornost in razvoj.

Siegfried Mureșan je dejal: "Naše sporočilo je jasno. Pomoč prihaja. Podpora iz Evropske unije prihaja k tistim, ki jih je kriza prizadela. Ta podpora, ta denar, je denar, namenjen premagovanju krize, a tudi denar, ki nas bo okrepil in omogočil boljše spopadanje z naslednjo krizo. Nikoli več ne smejo krize tako prizadeti ljudi in podjetja, kot so jih do sedaj."

Eider Gardiazabal je dejala: "Osredotočiti se hočemo na modernizacijo, izobraževanje, digitalizacijo, učinkovito javno upravo. Vendar do sedaj zaradi pomanjkanja sredstev te ideje niso mogle biti uresničene. Sedaj bomo lahko na teh področjih napredovali v nekaj kratkih letih. Brez mehanizma bi potrebovali desetletja."

Dragoș Pîslaru je dejal: "Leto 2020 bo ostalo žalosten spomin o izgubi, negotovosti, strahu. Mehanizem za okrevanje in odpornost ima tudi simbolno vlogo, predstavlja zgodbo o obljubi, viziji in evropski enotnosti. Želimo, da se prihajajoče generacije spominjajo tega."

Več o ukrepih EU za gospodarsko okrevanje Evrope