Dezinformacije v času COVID-19: Kako jih prepoznavati in kako se boriti proti njim 

 
 

Izbruhu koronavirusa je sledil izbruh dezinformacij, ki dodatno otežujejo obvladovanje pandemije. Preberite, kako lahko ukrepate proti njim.

Od trditev, da se je virus razširil z juho iz netopirjev do razgretih poročil o tem, da se države EU borijo med sabo za borne zaloge medicinskih pripomočkov – dezinformacije so močno razširjene.


Svetovna zdravstvena organizacija pravi, da se napačne trditve »širijo hitreje kot virus« in je že razglasila »infodemijo svetovnih razsežnosti«. Velike spletne platforme se trudijo omejiti njihov doseg.


Kako lahko prepoznate dezinformacije in kako jih lahko pomagate ustaviti? Kako ukrepa EU?


Kako se EU spopada z dezinformacijami?


Evropska unija je zagnala skupno spletno stran o odzivu Evrope na koronavirus, kjer so zbrana dejstva in zanesljive informacije. Na strani se boste kmalu lahko seznanili tudi s pogostimi miti glede izbruha in s podatki, ki jih razbijajo.


Poleg tega se strokovnjaki in politiki iz EU in držav članic redno srečujejo prek videokonferenc, na katerih obravnavajo dezinformacije ter si izmenjujejo metode, kako ljudi ustrezno seznanjati s tveganji glede njih. EU je nagovorila tudi spletne platforme, naj ukrepajo proti goljufijam na spletu v zvezi s COVID-19.


Zakaj ljudje namerno delijo napačne informacije?


Nekateri imajo od tega dobiček. Morda prodajajo nedelujoče izdelke ali privabljajo na svoje strani več obiskovalcev, s čimer si povečajo dohodke od oglaševanja.


Poročilo posebne ekipe EU, ki se bori proti dezinformacijam, razkriva, da nekatere napačne trditve izvirajo iz določenih političnih sil, vključno s Kitajsko in Rusijo. V teh primerih je namen političen: spodkopavati Evropsko unijo ali ustvarjati politične zasuke.


Veliko ljudi pa deli informacije, ker jim verjamejo, in pri tem nimajo slabih namenov.


Resnico o mnogih razširjenih mitih glede koronavirusa lahko najdete na tem blogu

So dezinformacije o COVID-19 res tako nevarne?


V časih, ko je mnogo ljudi zaskbljenih in dobivajo šokantne novice, je težje ostati miren in skrbno preverjati dejstva.


Zaradi širjenja neresnic o cepivih so se starši pričeli izogibati cepljenju otrok proti ošpicam in drugim nevarnim nalezljivim boleznim, kar je privedlo do izbruha novih primerov ošpic.


Tudi, če ljudje ne verjamejo napačnim informacijam, lahko te spodkopavajo zaupanje v resnico in strokovnost, kar privede k temu, da ima tvit nekoga, ki nima pojma o tematiki, enako težo kot mnenje strokovnjaka, ki je opravil temeljito analizo.


Kako lahko pripomorem k omejitvi širjenja dezinformacij?


Dezinformacije so odvisne od ljudi, ki jim verjamejo in jih širijo. Ni težko nasesti. Če želite zagotoviti, da ne širite dezinformacij, bodite posebej pozorni pri novicah, ki vzbujajo močne reakcije ali se zdijo predobre - ali preslabe -, da bi bile resnične. Za začetek je dobro preveriti na internetu, ali več kot en zanesljiv vir poroča o enaki zadevi.


Če ste v dvomih, se lahko poslužite vodiča za preverjanje dejstev.


Kako naj ravnam, če opazim, da nekdo širi dezinformacije?


Dezinformacijo lahko prijavite pristojnim pri družbenemu omrežju, kjer ste jo našli. Mnoga družbena omrežja so se zavezala, da bodo nastopila proti dezinformacijam o koronavirusu.


Obrnite se tudi neposredno na osebo, ki širi dezinformacijo. Verjetno je ne širi namenoma. Raziskovalci pravijo, da pri prepričevanju nekoga, ki verjame v teorijo zarote, pomembno pokazati razumevanje in sočutje, nagovoriti njegovo kritično razmišljanje in se izogniti posmehovanju.

V stresnem času epidemije je posebej lahko nasesti lažnim novicam o virusu. Pomembno je preveriti, preden delimo! ©Mirko/Adobe Stock