Parlament: države članice potrebujejo paket za okrevanje v višini dveh bilijonov evrov  

Sporočilo za javnost 
Plenarno zasedanje 
 
 
  • Sklad za okrevanje mora biti del dolgoročnega proračuna EU, ne pa služiti kot argument za zmanjšanje proračuna 
  • Komisija naj se vzdrži “finančnega čarovništva” in zavajajočih številk 
  • Sredstva bodo večinoma nepovratna  

Poslanke in poslanci v resoluciji o načrtih za rebalans evropskega proračuna po letu 2020 zahtevajo trden paket, ki bo osredotočen na potrebe državljanov in gradil na proračunu EU.

Parlament je resolucijo sprejel s 505 glasovi za, 119 proti, 69 pa je bilo vzdržanih.

"Evropske državljanke in državljani morajo biti v središču strategije za oživitev gospodarstva," poudarjajo poslanke in poslanci. Prizadevanja za okrevanje po krizi morajo imeti močno družbeno razsežnost, saj morajo nasloviti socialne in gospodarske neenakosti in pomagati tistim, ki jih je kriza najbolj prizadela.

Parlament vztraja, da mora biti nov “Sklad za oživitev in preoblikovanje gospodarstva” v višini dveh bilijonov evrov financiran z “izdajo dolgoročnih obveznic za oživitev” ter “izplačan s posojili, nepovratnimi sredstvi ter neposrednimi plačili za naložbe in lastniške deleže”. Komisijo poziva, naj se ne poslužuje dvomljivih, zavajajočih številk in naj se ne zateka k “finančnemu čarovništvu”, saj gre za verodostojnost EU.

Naložbe za okrevanje morajo biti del programov večletnega finančnega okvira

Načrt za oživitev gospodarstva mora biti posebej dodan v večletni finančni okvir, ne pa v škodo že obstoječih oziroma prihodnjih programov, opozarjajo poslanke in poslanci. Pri tem vztrajajo, da je treba višino večletnega finančnega okvira povečati in poudarjajo, da bodo uporabili pravico do veta, če njihove zahteve ne bodo izpolnjene.

Sredstva za obnovitev gospodarstva morajo biti namenjena “programom v okviru proračuna EU”, da bi lahko tako zagotovili nadzor in sodelovanje Parlamenta, ki mora “biti v celoti del oblikovanja, sprejemanja in izvajanja Sklada za okrevanje”. Parlament še opozarja Komisijo, naj se vzdrži “vsakega poskusa oblikovanja evropske strategije za okrevanje izven skupnostne metode in zatekanja k medvladnim sredstvom”.

Pozornost prednostnim nalogam iz Zelenega dogovora in Digitalne agende

Vseobsežen paket za okrevanje mora, kot že poudarjeno v aprilski resoluciji, trajati dovolj dolgo, da lahko ukrepa proti dolgoročnim posledicam trenutne krize. S podporo malim in srednjim podjetjem mora preobraziti naša gospodarstva, povečati zaposlitvene možnosti in ublažiti posledice krize, ki so jih utrpeli delavci, potrošniki in gospodinjstva. Parlament poziva, naj se da prednost naložbam, ki so v skladu z Zelenim programom ter Digitalno agendo in vztrajajo pri oblikovanju novega samostojnega evropskega zdravstvenega sistema.

Reforma prihodkov EU postaja ključna

Poslanke in poslanci so vnovič pozvali k reformi “lastnih virov” (prihodkov EU), kar naj prepreči dodatno povečanje neposrednih prispevkov držav članic v skupni proračun zaradi novih potreb finančnega okvira in obnovitvenega sklada EU. Zgornja meja prihodkov EU je izražena v BND, ki bo zaradi krize občutno padel, zato Parlament poziva, naj se nemudoma in trajno poviša zgornja meja sredstev lastnih virov.

Ozadje

Evropska komisija naj bi kmalu predstavila nov predlog za večletni finančni okvir, ki bo vseboval tudi sredstva za obnovitev po krizi.

Trenutni dolgoročni proračun EU se konča 31. decembra, zato EU potrebuje novo finančni načrt za naslednjih sedem let, obdobje 2021-2027. Komisija je zakonodajni predlog predstavila maja 2018.Parlament je svoje stališče sprejel novembra 2018 in ga spet potrdil oktobra 2019. Svet se o svojem stališču še ni uspel dogovoriti.