Covid-19: načrt EU za gospodarsko okrevanje 

Nazadnje spremenjeno: 
 
Objavljeno:   
 
©Photocreo Bednarek/AdobeStock  

Evropska unija pripravlja velike investicije, ki bodo ljudem in podjetjem pomagale premagovati gospodarsko krizo, ki jo je povzročil izbruh koronavirusa.

Evropska komisija je 27. maja v Parlamentu predstavila načrt gospodarske spodbude v višini 750 milijard evrov, ki bi skupaj s posodobljenim predlogom dolgoročnega proračuna EU 2021-2027 pomagal ublažiti šok zaradi koronavirusa in usmeril EU v trajnostno prihodnost.

Pogajalci Parlamenta in Sveta so 10. novembra dosegli dogovor o dolgoročnem proračunu EU, ki vključuje pravno zavezujočo časovnico za vpeljavo novih virov proračunskih sredstev, in utrli pot za izvedbo načrta. Potem, ko so bile odpravljene ovire v Svetu, so evropski poslanci potrdili dogovor na plenarnem zasedanju 16. decembra.

Preverite, s kakšnimi ukrepi EU pomaga Evropi pri gospodarskem okrevanju po pandemiji koronavirusa.


Načrt Komisije: EU naslednje generacije


Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je 27. maja predstavila načrt za okrevanje “EU naslednje generacije”, ki je odgovor na škodo, ki jo je povzročila pandemija, in hkrati vložek v zeleno, digitalno, socialno in bolj odporno EU.

Predlog predvideva, da, si bo Komisija izposodila sredstva na finančnih trgih. Zelo visoke finančne ocene EU naj bi zagotovile nizke stroške posojila. Predlog Komisije je predvideval, da bo skupno 500 milijard evrov razdeljenih državam v obliki nepovratnih sredstev, voditelji EU pa so na srečanju med 17. in 21. julijem delež nepovratnih sredstev zmanjšali na 390 milijard evrov.

Sredstva bodo uporabljena za doseganje ciljev EU na področju podnebne nevtralnosti in digitalne preobrazbe, za nudenje družbene in zaposlitvene podpore in tudi za krepitev vloge EU na globalnem prizorišču. 

Denar bo usmerjen preko obstoječih in novih instrumentov EU. Najmočnejši med njimi bo novi mehanizem za okrevanje in odpornost, ki bo državam članicam za reforme in naložbe dal na voljo 672,5 milijarde evrov posojil in dotacij.

Parlament in Svet se bosta kot sozakonodajalca odločila o predpisih glede različnih instrumentov, uporabljenih za izvedbo načrta.

Dogovor vključuje določbe o ustreznem proračunskem nadzoru izposojenih sredstev v okviru načrta okrevanja. Parlament, Svet in Komisija se bodo redno sestajali in ocenjevali izvedbo porabe sredstev, Parlament pa bo skupaj s Svetom preverjal morebitna odstopanja od predhodno dogovorjenih načrtov.

Vezava prejema sredstev iz dolgoročnega proračuna na spoštovanje pravne države


Komisija je načrt za okrevanje predstavila na majskem plenarnem zasedanju skupaj z revidiranim predlogom proračuna za leta 2021-2027 v višini 1.100 milijard evrov. Voditelji EU so na srečanju med 17. in 21. julijem predlagani proračun zmanjšali na 1.074 milijard evrov.

Na pogajanjih s Svetom, ki so sledila, so evropski poslanci zagotovili povečanje proračuna za 11 milijard evrov. Skupaj s štirimi milijardami, ki bodo prerazporejene iz drugih programov, in z uporabo proračunskih rezerv, to prinaša dodatnih 15 milijard za ključne programe EU na področjih, kot so zdravje, raziskave in mladi.

Parlament je bil zaskrbljen, da bi načrt za okrevanje lahko prihodnje generacije dodatno obremenil z dolgovi, zato je pozival k oblikovanju novih virov prihodkov. Na pogajanjih o proračunu sta se Parlament in Svet dogovorila o časovnici uvedbe novih proračunskih virov, s katerimi bo poplačan dolg. Med njimi so davek na finančne transakcije, digitalni davek in davki na osnaževalce.

Odločitev glede izposojanja za namene načrta za okrevanje mora soglasno sprejeti Svet, ratificirati jo morajo tudi vse države. Parlament, ki ima glede tega posvetovalno vlogo, je svojo odobritev podal 16. septembra.

Načrt je povezan tudi z oblikovanjem mehanizma, ki bo omogočal ustavitev izplačil iz proračuna članici, za katero bo ugotovljeno, da ne spoštuje načel pravne države. Parlament in Svet sta o uvedbi tega mehanizma dosegla dogovor 5. novembra. Zakonodaja je bila potrjena na plenarnem zasedanju 16. decembra. 

Preverite, kako EU pomaga Evropi pri gospodarskem okrevanju po pandemiji koronavirusa.

Temne gospodarske napovedi


Gospodarske napovedi, ki jih je Evropska komisija predstavila novembra, kažejo, da je zdravstvena kriza gospodarstvu zadala hud udarec. Zaradi potrebnih ukrepov za omejitev širjenja virusa so ljudje ostajali doma in delovanje celotnih sektorjev je bilo več mesecev ohromljeno, zato EU letos grozi več kot 7-odstotno krčenje gospodarstva, kar je bistveno huje kot v krizi leta 2009.

Kriza vpliva na vse dejavnike gospodarstva: mnogi ljudje se bojijo, da bodo izgubili službe in ne želijo porabljati denarja, mnoga podjetja pa se medtem soočajo s težavami v dobavnih verigah. V državne blagajne se steka vse manj davkov, hkrati pa se večajo izdatki za socialno varnost, kar bo povzročilo proračunske primanjkljaje in višje ravni dolgov ter bo podražilo posojila.


Preverite 10 ukrepov EU v boju proti koronavirusu in časovnico ukrepov EU proti covidu-19