Reforma evropskega sistema za trgovanje z izpusti (ETS) 

Nazadnje spremenjeno: 
 
Objavljeno:   
 

Namen sistema EU za trgovanje z izpusti (ETS) je zmanjšati industrijske izpuste toplogrednih plinov. Preverite, kako deluje in zakaj je potrebna njegova reforma.

Evropski sistem za trgovanje z izpusti


EU je tretja največja onesnaževalka s toplogrednimi plini na svetu, a ima hkrati tudi najvišje cilje glede podnebja: do leta 2030 hoče izpuste bistveno zmanjšati, do leta 2050 pa se preoblikovati v podnebno nevtralno celino. 

Sistem EU za trgovanje z izpusti (ETS) je bil uveden leta 2005 kot eno od orodij, s katerimi želi Evropska unija doseči ta cilj. Usmerjen je v industrijo. 

Kako sistem za trgovanje z izpusti deluje?


V evropski sistem za trgovanje z izpusti je vključenih več kot 11.000 elektrarn in industrijskih obratov v EU. Ti morajo za vsako tono izpustov CO2 na trgu kupiti dovoljenja. Več CO2 kot obrat spusti v ozračje, več dovoljenj mora kupiti.

Podjetja imajo tako finančni interes znižati svoje izpuste CO2, saj si s tem znižajo stroške poslovanja. To lahko dosežejo tudi s prehodom na bolj čiste vire energije, ki v ozračje izpustijo manj CO2.

Nekatera dovoljenja pa so podana brezplačno, še posebej v sektorjih, kjer obstaja tveganje, da se bodo podjetja preselila v države z bolj ohlapnimi omejitvami glede izpustov.

Več o novih predlogih za preprečevanje selitve virov CO2.

Zakaj je potrebna reforma ETS?


Trenutno je povpraševanje po dovoljenjih za izpuste CO2 zelo nizko, količina dovoljenj na trgu pa je ostala enaka. Cena dovoljenj je zato nizka; podjetja lahko v ozračje izpustijo veliko CO2, ne da bi jih to preveč udarilo po žepu.

Presežek dovoljenj na trgu se je z 2,1 milijarde leta 2013 znižal na 1,69 milijarde leta 2016. 

Velik presežek dovoljenj in nizke cene podjetja odvračajo od naložb v zelene tehnologije, kar škodi učinkovitosti sistema glede boja proti podnebnim spremembam. 

Kaj rešuje reforma ETS?


Trenutna direktiva glede sistema za trgovanje z izpusti se je iztekla leta 2021. Namen reforme je oblikovati prihodnost trga CO2 za obdobje 2021-2030 in pospešiti zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov v okviru pariškega sporazuma. Predlog vključuje tudi letno zmanjšanje števila dovoljenj, da bi s tem dvignili cene izpustov.

Evropski poslanci hočejo podvojiti povečati zmožnost rezerve za stabilnost trga, da s trga pobere odvečna dovoljenja. Namen rezerve je bolje usklajevati povpraševanje in ponudbo dovoljenj tako, da se odvečna dovoljenja dodajo v rezervo, v primeru pomanjkanja dovoljenj pa jih je mogoče iz rezerve plasirati nazaj na trg. V rezervo naj bi bilo mogoče umakniti do 24 odstotkov presežnih dovoljenj vsako leto.

Predlog predstavlja tudi dva nova sklada, ki bosta pomagala spodbujati inovacije in preiti na nizkoogljično gospodarstvo:

  • sklad za inovacije bo nudil finančno podporo za uvedbo obnovljivih virov energije, nizkoogljične projekte in tehnologijo za zajem CO2,
  • sklad za modernizacijo bo financiral obnovo energetskih sistemov manj bogatih držav članic.

Napredek v zadnjem času


Septembra 2020 je Evropska komisija predlagala, naj si EU zada cilj zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov v primerjavi z letom 1990. Parlament je predlagal 60-odstotno zmanjšanje. 

Komisija bo v okviru reforme ETS najverjetneje predstavila mehanizem EU za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) v drugem četrtletju 2021. Ta mehanizem naj bi postavil ceno ogljika za blago, uvoženo iz podebno manj ambicioznih držav, in preprečil selitev virov CO2, kar označuje selitev proizvodnje iz EU v državo z manj strogimi predpisi glede izpustov. Tako početje bi spodkopavalo prizadevanja EU, da do leta 2050 v skladu z zelenim dogovorom postane podnebno nevtralna.

Komisija bo najverjetnej predlagala tudi, da ETS in CBAM postaneta lastna vira prihodkov EU znotraj dolgoročnega proračuna EU


Več o novem mehanizmu določanja cene ogljiku.

Prizadevanja EU za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov


EU je uvedla še nekaj načinov za doseganje zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov za 40 odstotkov do leta 2030 in uresničevanje zavez iz pariškega sporazuma o podnebju:



Oglejte si tudi našo infografiko o napredku EU glede doseganja podebnih ciljev.


Ta članek je bil prvotno objavljen 13. februarja 2017 in nato posodobljen.