Podnebne spremembe: Kako bolje izkoristiti gozdove kot ponore ogljika
(Trajanje videoposnetka:
)
V infografikah si oglejte, kako hoče EU še bolje izkoristiti sposobnost gozdov, da iz ozračja vsrkavajo CO2 - toplogredni plin, odgovoren za podnebne spremembe.
EU je zagnala vrsto pobud za zmanjševanje izpustov. Gozdovi so pomembni ponori ogljika: drevesa za svojo rast potrebujejo CO2; s fotosintezo ta plin vgradijo v organske snovi, t.j. ogljikohidrate, ki sestavljajo njihove korenine, debla, veje in liste. CO2 je toplogredni plin - več kot ga je v ozračju, manj sončne toplote se z zemeljskega površja vrne nazaj v vesolje. Posledici sta segrevanje ozračja in podnebne spremembe.
Parlament 8. junija glasoval v prid posodobitve uredbe o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu (LULUCF), junija bo o tem glasoval Parlament na plenarnem zasedanju.
V nadaljevanju izveste več podatkov o gozdovih v državah EU in kaj Parlament predlaga, da bi se povečala njihova zmožnost zajemanja ogljikovega dioksida iz ozračja.
Pomen gozdov v EU: ključni podatki
Gozdovi v EU vsrkajo ekvivalent 7 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov letno.
Pokrivajo 159 milijonov hektarjev ali 43,5 odstotkov površine Evropske unije. Delež površine gozdov se med državami bistveno razlikuje, najmanj jih je na Malti, 10 odstotkov, na Finskem pa skoraj 70 odstotkov. V Sloveniji gozd pokriva 63 odstotkov ozemlja, kar državo uvršča med najbolj gozdnate članice Unije.
Poleg tega, da so ponori ogljika, imajo tudi izjemno vlogo v gospodarstvu in vrsto pomembnih drugih funkcij za ekosisteme: preprečujejo erozijo prsti, so pomemben del vodnega cikla, zagotavljajo biotsko raznovrstnost in uravnavajo lokalno podnebje.
Raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo
Posodobljeni načrti EU se nanašajo predvsem na sektor, ki obsega kmetijstvo, gozdarstvo in spremembo namembnosti zemljišč.
Te dejavnosti so odgovorne za spuščanje CO2 v ozračje, še posebej, ko se gozdovi spremenijo v kmetijsko zemljišče, ko se drevesa posekajo ali pa se kmetijsko zemljišče uporabi za živino.
Hkrati pa je to edini sektor, ki lahko CO2 iz ozračja tudi odstranjuje črpa, predvsem z gozdovi.
Za kaj si prizadeva Evropski parlament?
Evropski poslanci hočejo povečati naravne ponore v EU z denimo obnovo močvirij, pogozdovanjem in ustavljanjem razgozdovanja. To bi dejansko pomenilo še večje zmanjšanje izpustov EU od 55 odstotkov, kar je cilj za leto 2030.
Poslanci niso podprl predloga Komisije, naj se v sektor rabe zemljišč dodajo izpusti plinov iz kmetijstva, ki niso CO2, denimo metan iz živinoreje in dušikovi oksidi iz prsti. Poslanci pravijo, da je odstranjevanje s ponori ogljika, ki so po naravi zelo občutljivi, ne bi smelo biti uporabljeno za uravnavanje drugih izpustov. Prednostna naloga bi morala ostati bistveno zmanjšanje izpustov iz drugih sektorjev.
Parlament pravi, naj začenši z letom 2035 Komisija določa cilje za odpravljanje izpustov iz omenjenega sektorja za petletna obdobja.
Prizadevanja EU za zmanjšanje izpustov
Spremembe na področju rabe zemljišč in gozdarstva so del svežnja "pripravljeni na 55", katerega namen je doseči cilje EU glede zmanjšanja izpustov za vsaj 55 odstotkov do leta 2030, kot je določeno v podnebnih pravilih.
V svežnju so med drugim tudi predlogi o trgovanju z izpusti, deljenju bremen med državami, izpustih avtomobilov, obnovljivi energiji in energetski učinkovitosti.
Evropski poslanci predlagajo tudi, naj se državam članicam omogoči večjo prožnost pri doseganju ciljev, če so jih prizadele ujme, kot so gozni požari, škodljivci ali nevihte.
Članek je bil objavljen 13. septembra 2017 in se občasno posodablja.