Energija iz obnovljivih virov: ambiciozni cilji EU
Parlament obravnava predloge za pospešitev zelenih alternativ, denimo obnovljive energije. To bo pomagalo zmanjšati izpuste, kar je ključno v boju proti podnebnim spremembam.
Energetska kriza, za katero je v veliki meri kriv ruski napad na Ukrajino, je poudarila potrebo po zmanjšanju odvisnosti EU od ruskih fosilnih goriv ter po bolj raznoliki mešanici energije in zagotavljanju energije v EU z zelenimi alternativami, denimo obnovljivimi viri energije. Vzporedno s tem hoče biti EU na čelu zelenega prehoda, katerega namen je premagati podnebno krizo.
Več o odzivu EU na podnebne spremembe.
Obnovljivi viri energije
- To je energija iz obnovljivih nefosilnih virov, kot so vetrna, sončna in geotermalna energija, energija plimovanja, valovanja ter iz biomase, deponijskega plina, plina, pridobljenega z napravami za čiščenje odplak, in bioplina ...
Odločanje o novih ciljih glede obnovljivih virov energije do leta 2030
Ambiciozna podnebna prizadevanja Evrope so predstavljena v podnebnem svežnju “Pripravljeni na 55”. Cilj EU je zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 55 odstotkov do leta 2030 in postati podnebno nevtralna celina do leta 2050. Med zakonodajnimi predlogi v obravnavi je posodobitev direktive EU o obnovljivih virih energije. Namen posodobitve je povečati delež obnovljivih virov energije v mešanici energije v EU. Cilj v obstoječi zakonodaji je doseči 32-odstotni delež teh virov do leta 2030.
Parlament je septembra 2023 potrdil dogovor s Svetom, ki postavlja nov cilj in sicer 42,5-odstotni delež teh virov do leta 2030, četudi je zaželjeni cilj 45 odstotkov. To je cilj, ki ga podpira tudi Komisija s svojim načrtom REPowerEU. Načrt, ki ga je Komisija predstavila maja 2022, poudarja nujnost pospešitve prehoda na čisto energijo in zmanjšanje uvoza energentov iz Rusije s povečanjem deleža obnovljivih virov pri proizvajanju energije, industriji, stavbah in prevozu na 45 odstotkov do leta 2030.
Nova zakonodaja bo pospešila postopke odobritve novih ali prilagojenih elektrarn na obnovljive vire energije, vključno z sončnimi in vetrnimi elektrarnami.
21,8 %
Delež obnovljivih virov energije v celotni porabi energije v EU leta 2021. To je več kot leta 2020 (20 %), od leta 2004 pa se je delež več kot podvojil (z 9,6 %).
Povečevanje deleža obnovljivih delov energije v različnih sektorjih v EU
Cilji na naslednjih področjih so bili posodobljeni:
- Stavbe: 49 odstotkov obnovljivih virov energije do leta 2030.
- Industrija: nov cilj 1,6 odstotka letnega povečanja uporabe obnovljivih virov.
Dogovor upošteva zahtevo Parlamenta, da države EU določijo okvirne cilje za inovativne tehnologije obnovljivih virov energije, ki bodo predstavljali vsaj 5 odstotkov novih nameščenih zmogljivosti obnovljivih virov energije do leta 2030. Istočasno morajo države vzpostaviti okvir za čezmejno sodelovanje na energetskih projektih.
Prav tako dogovor upošteva zahteve Parlamenta za strožje kriterije pri uporabi biomase z namenom, da se zmanjša tveganje pri financiranju praks, ki niso trajnostne, in preprečevanju negativnih vplivov na kakovost zemlje in biotske raznovrstnosti.
Svet mora uradno potrditi uredbo o obnovljivih virih energije, preden pride ta v veljavo.
Cilji glede obnovljivih virov energije na nacionalni ravni
Delež energije iz obnovljivih virov (v % bruto končne porabe energije)
Tabela prikazuje, kako so se države EU odrezale glede ciljev na področju obnovljivih virov energije za leto 2020 (Eurostat).
|
2016 |
Cilj za 2020 |
Doseženo do 2020 |
|
|
Švedska |
53,8 |
49 |
60,1 |
|
Finska |
38,7 |
38 |
43,8 |
|
Latvija |
372 |
40 |
42,1 |
|
Avstrija |
33,5 |
34 |
36,5 |
|
Danska |
32,2 |
30 |
31,6 |
|
Estonija |
28,8 |
25 |
30,2 |
|
Portugalska |
28,5 |
31 |
34,0 |
|
Hrvaška |
28,3 |
20 |
31,0 |
|
Litva |
25,6 |
23 |
26,8 |
|
Romunija |
25 |
24 |
24,5 |
|
Slovenija |
21,3 |
25 |
25,0 |
|
Bolgarija |
18,8 |
16 |
23,3 |
|
Italija |
17,4 |
17 |
20,4 |
|
Španija |
17,3 |
20 |
21,2 |
|
Povprečje EU |
17 |
20 |
22 |
|
Francija |
16 |
23 |
19,1 |
|
Grčija |
15,2 |
18 |
21,7 |
|
Češka |
14.9 |
13 |
17,3 |
|
Nemčija |
14,8 |
18 |
19,3 |
|
Madžarska |
14,2 |
13 |
13,9 |
|
Slovaška |
12 |
14 |
17,3 |
|
Poljska |
11,3 |
15 |
16,1 |
|
Irska |
9,5 |
16 |
16,2 |
|
Ciper |
9,3 |
13 |
16,9 |
|
Belgija |
8,7 |
13 |
13,0 |
|
Malta |
6 |
10 |
10,7 |
|
Nizozemska |
6 |
14 |
14,0 |
|
Luksemburg |
5,4 |
11 |
11,7 |
Ukrepi EU za spodbujanje čistejše energije so prav tako povezani z reševanjem izzivov energetske učinkovitosti stavb in gospodinjskih aparatov ter energetske revščine.
Naslednji koraki
Pogajalci Parlamenta bodo sedaj pričeli s pogajanji s Svetom o končni obliki posodobljenih predpisov.
Članek je bil objavljen novembra 2017 in večkrat posodobljen.
Več
-
(odpre se na novem zavihku)
Predlog Evropske komisije glede sprememb direktive o obnovljivi energiji
-
(odpre se na novem zavihku)
Vprašanja in odgovori – Priprava energetskega sistema na podnebne cilje
- Zakonodajni vozni red: Predlog o direktivi o obnovljivi energiji III
- Na kratko: obnovljivi viri energije (Služba Evropskega parlamenta za raziskave, september 2022)
- Sporočilo za javnost po glasovanju v odboru (13. 7. 2022)
- Raziskava Službe Evropskega parlamenta za raziskave
-
(odpre se na novem zavihku)
Eurostat: statistike o obnovljivi energiji
