Izpusti toplogrednih plinov po državah in panogah (infografika)

V Infografikah preverite izpuste toplogrednih plinov po državah in po panogah v EU ter največje onesnaževalce na svetu.

Izpusti toplogrednih plinov pospešujejo podnebne spremembe. Katere države in kateri sektorji v ozračje spustijo največ izpustov?


Deleži izpustov toplogrednih plinov

Razlaga pod naslovom: Deleži izpustov toplogrednih plinov
Deleži izpustov različnih toplogrednih plinov

Največji delež v izpustih toplogrednih plinov v EU in v svetu zavzema ogljikov dioksid (CO2); izpusti so predvsem posledica človeških aktivnosti. V ozračje ljudje v manjših količinah izpuščajo tudi druge toplogredne pline, ki pa toploto zadržujejo veliko bolj učinkovito od CO2. Metan v 20 letih zadrži kar 20-krat več toplote kot CO2.

Več o ukrepih EU za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov

 

Izpusti toplogrednih plinov po sektorjih

Infografika pod naslovom Izpusti po sektorjih
Izpusti po sektorjih

Medvladni forum o podnebnih spremembah (IPCC) je v svojem šestem poročilu ugotovil, da so človeške dejavnosti, kot so kurjenje premoga, plina in nafte, sečnja gozdov in kmetijstvo,povzročile izpuste toplogrednih plinov, ki so od začetka 20. stoletja segreli planet za okoli 1,1°C.

Zgornja infografika prikazuje izpuste toplogrednih plinov v EU v 2019 po sektorjih. Za največ izpustov v EU je tako odgovorna energetika (77,01 odstotka), od tega okoli tretjino prispeva promet. Sledijo kmetijstvo (10,55 odstotkov izpustov), industrijska proizvodnja (9,1 %) in upravljanje z odpadki (3,32 %).

Izpusti toplogrednih plinov v EU in po svetu

Countries emitting the most greenhouse gases in the world in 2015
SL-GHG-v2-04_2

EU je tretja največja onesnaževalka s toplogrednimi plini na svetu, za ZDA in Kitajsko, sledita ji Indija in Rusija.

Infografika pod naslovom Izpusti po državah EU v 2019.
Izpusti po državah EU v 2019.

Podnebne spremembe in toplogredni plini


Učinek tople grede: pridelovalci vrtnin lahko v hladnejših mesecih svoje rastline prekrijejo s steklenimi objekti. Steklo prepušča sončno svetlobo, ki segreje notranjost objekta. Ta toplota ne more uiti nazaj v ozračje, saj je steklo zanjo veliko manj prepustno kot za sončno svetlobo. Rastline lahko tako rastejo tudi v času, ko razmere za to zunaj niso primerne.

CO2 ima v ozračju funkcijo tople grede: prepušča sončno svetlobo, ki segreva morja in kontinente, ter to toploto zadržuje v atmosferi. Če ne bi bilo CO2, bi ta toplota ušla v vesolje, življenje, kot ga poznamo, pa na planetu ne bi bilo mogoče.

Toplogredni plini so v ozračju prisotni tudi brez človekove dejavnosti. Vendar pa je predvsem izkoriščanje fosilnih goriv močno povečalo njihovo koncentracijo v atmosferi in s tem prispevalo k globalnemu segrevanju ter katastrofalnim podnebnim spremembam. V ozračju ostanejo od nekaj let do tisočletij in imajo vpliv na ves svet, ne glede na to, kje so bili izpuščeni.

Sorodni članki