Podnebne spremembe: izpusti toplogrednih plinov v EU 

 
 

Izpusti toplogrednih plinov v ozračje so vzrok podnebnih sprememb. Koliko jih v ozračje izpustijo posamezne države in sektorji? Odgovor v infografiki.

Izpusti toplogrednih plinov v svetu  

Izpusti toplogrednih plinov pospešujejo podnebne spremembe. Katere države in kateri sektorji v ozračje spustijo največ izpustov?

Največji delež v izpustih toplogrednih plinov v svetu zavzema ogljikov dioksid (CO2); izpusti so predvsem posledica človeških aktivnosti. V ozračje ljudje v manjših količinah izpuščajo tudi druge toplogredne pline, ki pa toploto zadržujejo veliko bolj učinkovito od CO2.




Izpusti toplogrednih plinov po sektorjih

Medvladni forum o podnebnih spremembah (IPCC) je v svojem zadnjem poročilu ugotovil, da je zelo verjetno, da so človeške aktivnosti v zadnjih 50 letih, od kurjenja premoga, nafte in plina do sečnje gozdov in kmetijstva, segrele planet.

Za največ izpustov v EU je tako odgovoren sektor energije (80,7 odstotkov), od tega tretjino prispeva transport. Sledi kmetijstvo (8,7 odstotkov izpustov), industrijska proizvodnja (7,8 %) in upravljanje z odpadki (2,75 %).

 


Izpusti toplogrednih plinov po sektorjih v EU  


 

Podnebne spremembe in toplogredni plini

Učinek tople grede: pridelovalci vrtnin lahko v hladnejših mesecih svoje rastline prekrijejo s steklenimi objekti. Steklo prepušča sončno svetlobo, ki segreje notranjost objekta. Ta toplota ne more uiti nazaj v ozračje, saj je steklo zanjo veliko manj prepustno kot za sončno svetlobo. Rastline lahko tako rastejo tudi v času, ko razmere za to zunaj niso primerne.

CO2 ima v ozračju funkcijo tople grede: prepušča sončno svetlobo, ki segreva morja in kontinente, ter to toploto zadržuje v atmosferi. Če ne bi bilo CO2, bi ta toplota ušla v vesolje, življenje, kot ga poznamo, pa na planetu ne bi bilo mogoče.

Toplogredni plini so v ozračju prisotni tudi brez človekove dejavnosti. Vendar pa je predvsem izkoriščanje fosilnih goriv močno povečalo njihovo koncentracijo v atmosferi in s tem prispevalo k globalnemu segrevanju ter katastrofalnim podnebnim spremembam.  

 


Uresničitev zavez iz pariškega sporazuma

Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov je zato poglavitni cilj mednarodne skupnosti;  države so v zvezi s tem sprejele zaveze, ki so vključene v pariški sporazum o podnebju iz leta 2015.


 


Izpusti toplogrednih plinov (države EU)  

EU se je zavezala svoje izpuste zmanjšati za 40 odstotkov do leta 2030. Podnebna politika EU temelji na treh stebrih:

Parlament sicer želi, da bi si EU zastavila cilj, da do leta 2050 v primerjavi z letom 2005 svoje izpuste toplogrednih plinov zmanjša za 80 odstotkov.


Izpusti toplogrednih plinov (svet)  

V globalnem merilu največ izpustov toplogrednih plinov prispeva Kitajska in ZDA, EU je na tretjem mestu. Sledita ji Indija in Brazilija.


Povezane vsebine: