Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov: Cilji in ukrepi EU
Preverite, kaj za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v različnih panogah počne Evropska unija v sklopu svežnja Pripravljeni na 55.
Cilji EU glede podnebja
V sklopu ukrepov proti nevarnim podnebnim spremembam je Evropski parlament sprejel evropska podnebna pravila, ki cilj EU glede zmanjšanja izpustov do leta 2030 viša s 40- na 55-odstotkov, do 2050 pa naj bi EU pravno zavezujoče postala ogljično nevtralna celina.
Evropska podnebna pravila so del evropskega zelenega dogovora, ki je evropski načrt za doseganje podnebne nevtralnosti. Za doseganje svojih podnebnih ciljev je EU oblikovala daljnosežen sveženj zakonodaje, poimenovan "pripravljeni na 55 do leta 2030".
Infografika: Kako EU uresničuje cilje podnebne politike?
Sistem trgovanja z izpusti za industrijo
Evropski sistem trgovanja z izpusti (ETS) stremi k omejitvi izpustov, saj velikim podjetjem predpisuje, da morajo pridobiti dovoljenje za vsako tono CO2, ki ga izpustijo v ozračje. Podjetja lahko ta dovoljenja kupijo na dražbah, obenem pa obstajajo olajšave, ki vzpodbujajo inovacije in vlaganje v razvoj.
Evropski sistem trgovanja z izpusti je do sedaj največji tovrsten sistem trgovanja na svetu. Obsega približno 40 % vseh evropskih izpustov toplogrednih plinov in regulira 10.000 elektrarn in velikih tovarn.
Da bi uskladila sistem trgovanja z emisijami s cilju zmanjševanja izpustov znotraj evropskega zelenega dogovora, EU pripravlja posodobitev shem. Parlament hoče, da bi se izpusti v sektorjih znotraj ETS zmanjšali za 63 odstotkov do leta 2030 glede na leto 2005 (predlog Komisije je bil 61 odstotkov).
Več o tem, kako deluje evropski sistem za trgovanje z izpusti in o o njegovi reformi.
Zmanjševanje izpustov iz prometa
Izpusti letal in ladij
Potniško letalstvo predstavlja 13,4 odstotke vseh izpustov CO2 iz prometa v EU. Parlament je 8. junija 2022 podprl revizijo sistema ETS za letalstvo, da bi sistem vključeval vse lete, ki vzletijo iz evropskega gospodarskega prostora, tudi tiste, ki pristanejo izven njega.
Evropski poslanci hočejo, da bi odrabljeno olje za kuhanje, sintetična goriva ali celo vodik postopoma postali običajna letalska goriva. Hočejo, da dobavitelji začnejo dostavljati trajnostna goriva od leta 2025 in da bi do leta 2050 predstavljala 85 odstotkov vseh goriv.
Parlament prav tako hoče pospešiti razogljičenje industrije s tem, da bi v ETS vključili tudi morski promet.
Več o ukrepih EU za zmanjšanje izpustov letal in ladij
Izpusti avtomobilov
Avtomobili in kombiji proizvedejo 15 odstotkov izpustov CO2 v EU. Parlament je podprl predlog Komisije, da naj avtomobili in kombiji do leta 2035 ne povzročajo izpustov. Vmesni cilj do leta 2030 je zmanjšanje izpustov avtomobilov za 55 odstotkov in kombijev za 50 odstotkov.
Več o novih ciljih EU glede izpustov avtomobilov
Parlament se strinja z vpeljavo ogljičnih dajatev za cestni promet in ogrevanje, kar je poznano kot ETS II. Evropski poslanci hočejo, da bi podjetja plačevala dajatev za izdelke, kot sta gorivo in kurilno olje, običajnim potrošnikom pa naj do leta 2029 ne bi bilo treba.
Ogljična dajatev na uvoženo blago
Evropska komisija je v sklopu svežnja Pripravljeni na 55 julija 2021 predlagala mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), ki naj bi spodbudil industrije v EU in zunaj nje k razogljičenju: za uvoz določenih vrst blaga iz držav, ki imajo nižje podnebne cilje, bi določil plačilo ogljičnega dodatka. Mehanizem je namenjen preprečevanju selitve virov CO2, torej selitve podjetij iz EU v države z manj strogimi predpisi glede izpustov CO2 z namenom izogibanja standardom glede izpustov.
Evropski poslanci hočejo, da bi bil mehanizem uveden 1. januarja 2023, da bi prehodno obdobje trajalo do konca leta 2026 in da bi bil v celoti v veljavi do leta 2032.
Kaj je selitev CO2? Več o novih predlogih za preprečevanje selitve virov CO2
Omejevanje izpustov iz drugih sektorjev
Nekatere panoge, kot na primer promet, kmetijstvo, poraba energije za stavbe in ravnanje z odpadki niso vključene v sistem trgovanja z izpusti, vendar pa prispevajo k približno 60 % celotnih izpustov v EU.
Po predlogu Komisije naj bi se izpusti iz teh panog do leta 2030 v primerjavi z 2005 zmanjšali za 40 %. To lahko dosežemo s pomočjo nacionalnih ciljev zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov v sklopu uredbe o delitvi bremen, ki so postavljeni glede na BDP držav. Tiste z manj prihodki in sredstvi bodo za doseganje ciljev dobile evropsko pomoč.
V sklopu svežnja Pripravljeni 55 bodo stavbe in cestni promet vključene tako v uredbo o delitvi bremen kot novi sistem ETS.
Več o zmanjšanju izpustov po državah EU
Upravljanje z gozdovi
Gozdovi v Evropi vsako leto vsrkajo 7 % vseh izpustov toplogrednih plinov, ki jih proizvedemo v EU. Za boj proti podnem bim spremembam lahko potencial gozdov še bolje izkoristimo.
Evropski parlament je 8. junija 2022 sprejel svoje stališče o predlaganem zakonu glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov in izboljševanju naravnih ponorov ogljika v sektorjih rabe zemljišč, spremembe namembnosti zemljišč in gozdarstva (LULUCF). Ti sektorji pokrivajo rabo zemlje, dreves in drugih rastlin, biomase in lesa.
Poslanci so podprli povečanje ciljev ponorov ogljika v sektorju LULUCF, kar bi prineslo še večje zmanjšanje izpustov od zastavljenih 55 odstotkov do leta 2030.
Kako gozdovi iz ozračja črpajo CO2, preverite v infografiki.
Več: