Evropa proti podnebnim spremembam  

Nazadnje spremenjeno: 
 
Objavljeno:   
 

Boj proti podnebnim spremembam je prioritetna naloga Evropskega parlamenta. V članku predstavljamo nekatere projekte, pobude in rešitve.

Svetovne temperature se od industrijske revolucije naprej nenehno zvišujejo. Boj proti podnebnim spremembam je prioritetna naloga EU.  

Omejevanje globalnega segrevanja: si lahko privoščimo otoplitev za dve stopinji?

Povprečne svetovne temperature se od industrijske revolucije naprej nenehno zvišujejo. Zadnje desetletje (2009 - 2018) je bilo najtoplejše od začetka meritev, od 18 najtoplejših let v zgodovini pa se jih je kar 17 zvrstilo po letu 2000.


Podatki evropskega programa za spremljanje spreminjanja podnebja Copernicus Climate Change Service kažejo, da je bilo leto 2019 tudi najtoplejše leto v evropski zgodovini. Večina dokazov kaže, da je to posledica povečanih izpustov toplogrednih plinov zaradi človeških dejavnosti.


Povprečna svetovna temperatura je danes v primerjavi s koncem 19. stoletja višja za 0,91-0,96 stopinje Celzija. To se morda zdi malo, a močno vpliva na številne med seboj prepletene dejavnike, med drugim na ekosisteme, živali, rastline in debelino ledu. Znanstveniki predvidevajo, da bi otoplitev za 2 stopinji Celzija glede na predindustrijsko obdobje predstavljala zgornjo mejo pred pojavom katastrofalnih dogodkov, ki lahko na zemlji povzročijo naslednje masovno izumrtje.


Mednarodna skupnost se zato trudi sprejeti ukrepe, ki lahko upočasnijo globalno segrevanje ozračja in preprečijo dvig temperature za več kot 2 stopinji.

Zakaj je odziv EU pomemben?

Po podatkih Evropske agencije za okolje je EU za Kitajsko in ZDA tretji največji onesnaževalec z izpusti CO2 na svetu. Velika večina evropskih izpustov (80,7 odstotka leta 2017) prihaja iz sektorja energetike.


Skupno ukrepanje je nujno. Posledice globalnega segrevanja in podnebnih sprememb lahko občutimo po vsej Evropi, čeprav ne v vseh državah enako. Ena izmed najbolj izpostavljenih regij je Mediteran, kjer lahko pričakujemo več sušnih obdobij in vročinskih valov. V celinski Evropi pa se povečujejo tveganja poplav, predvsem v ravninskih območjih v okolici večjih rek.


Če želimo ohraniti naš način življenja, je treba posledice podnebnih sprememb omejiti. Evropski ukrepi na tem področju že kažejo rezultate. Leta 2008 so si države EU zadale cilj zmanjšanja izpustov CO2 za 20 % do leta 2020 glede na vrednosti iz leta 1990. Smo na dobri poti k uresničitvi ali celo preseganju tega cilja: v 2015 so namreč bili izpusti CO2 v EU za 22 odstotkov nižji kot leta 1990.


Več o podnebnih spremembah v Evropi preverite na tej povezavi.


Evropa in mednarodna podnebna politika

Evropska unija igra ključno vlogo pri oblikovanju svetovne podnebne politike. Njena moč je najbolj vidna v klimatskih pogajanjih v okviru Združenih narodov, kjer ima bistveno večji vpliv, kot bi ga lahko dosegle posamične države. Bila je med glavnimi pobudnicami in pogajalkami pri oblikovanju pariškega podnebnega sporazuma, ki predstavlja prvi univerzalen in zavezujoč svetovni podnebni dogovor.


V okviru pariškega podnebnega sporazuma se je EU zavezala, da do leta 2030 izpuste toplogrednih plinov v ozračje zniža za najmanj 40 % glede na vrednosti iz leta 1990. Še več: z evropskim zelenim dogovorom se EU zavezuje, da bo do leta 2050 klimatsko nevtralna celina. Za doseganje tega cilja je sprejela vrsto ukrepov.

Evropski zeleni dogovor

Novembra 2019 je Parlament razglasil izredne podnebne razmere ter pozval Komisijo, naj svoje predloge uskladi s cilji omejevanja globalnega segrevanja pod 1,5 stopinje Celzija ter zagotovi, da bodo izpusti toplogrednih plinov bistveno zmanjšani.


Komisija pod vodstvom predsednice von der Leyen se je odzvala s predlogom evropskega zelenega dogovora - načrtom, kako naj Evropa do leta 2050 postane podnebno nevtralna celina. Med cilji dogovora je tudi zakonski okvir za podnebje; evropska podnebna zakonodaja.


Načrt EU za bolj zeleno in bolj trajnostno Evropo pokriva širok spekter sektorjev in vključuje cilje, kot so: ohranjanje biotske raznovrstnosti, zagotavljanje bolj zdravega prehrambenega sistema, krepitev krožnega gospodarstva in tudi promoviranje zelenih investicij ter opolnomočenje industrij za zeleno tranzicijo ob hkratnem blaženju družbeno-ekonomskih posledic tranzicije za delavce in skupnosti.


Več o zelenem dogovoru

Sredstva EU za okolje

Da bi omogočila naložbe v zeleni dogovor, je Evropska komisija januarja 2020 predstavila naložbeni načrt za evropski zeleni dogovor, s katerim želi v naslednjem desetletju pritegniti vsaj 1.000 milijard evrov javnih in zasebnih investicij.

Del tega načrta je tudi mehanizem za pravičen prehod, ki je zasnovan kot pomoč regijam in skupnostim, na katere bo zeleni prehod najbolj vplival, kot so denimo regije, močno odvisne od premoga.

Za spodbujanje naložb v okoljsko trajnostne dejavnosti in da bi preprečila, da bi se sredstva namenjala projektom, ki se lažno oglašujejo kot zeleni, je EU predstavila nova pravila, ki opredeljujejo, kaj so zelene ali trajnostne dejavnosti.


Zmanjševanje izpustov

Evropski ukrepi za zmanjševanje izpustov se razlikujejo glede na področja in gospodarske sektorje.


Za zmanjševanje izpustov v energetiki in industriji je EU uvedla shemo trgovanja z ogljikom. V okviru sistema trgovanja z emisijami (ETS - Emission Trading System) podjetja kupijo dovolilnice za izpust določene količine toplogrednih plinov, ker pomeni, da manj kot podjetja onesnažujejo, cenejše je njihovo poslovanje. Sistem trgovanja z emisijami pokriva 45 % vseh evropskih izpustov CO2.


Izpusti v drugih gospodarskih sektorjih, kot na primer pri gradnji ali obratovanju stavb, so regulirani s pomočjo nacionalnih ciljev za izpuste toplogrednih plinov. Ti cilji so določeni na ravni posamičnih držav, pri čemer se upošteva njihove realne zmožnosti. Države z višjim bruto-domačim proizvodom (BDP) tako določijo ambicioznejše cilje.


Velik onesnaževalec je tudi promet. Kljub številnim izboljšavam javnega prometa in infrastrukture cestni promet (osebni avtomobili in tovornjaki) še zmeraj predstavlja večino prometnih izpustov CO2. Spomladi 2019 je Evropski parlament podprl zakonodajo, ki omejuje dovoljene izpuste avtomobilov na evropskih cestah. Novi avtomobili, prodani v Evropi, bodo tako do leta 2030 v ozračje izpustili 37,5 % manj izpustov, kombinirana vozila 31 %, tovornjaki pa 30 % glede na vrednosti iz leta 1990.


V boju s podnebnimi spremembami želi EU izkoristiti tudi absorpcijsko moč gozdov. Leta 2017 je Evropski parlament sprejel zakonodajo, ki preprečuje nove izpuste v okolje kot posledico deforestacije in spremembe namembnosti rabe zemljišč.


Več o ukrepih EU za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov.

Izziv energetike

Še eno orodje za boj proti podnebnim spremembam je energetska politika EU, ki jo je Evropski parlament sprejel leta 2018. Eden izmed njenih ciljev je povečanje deleža evropske energije iz obnovljivih virov na 32 odstotkov do leta 2030 ter ustvarjanje možnosti in ugodnih pogojev za ljudi, ki sami proizvajajo električno energijo.


Poleg tega je EU sprejela tudi zakonodajo, ki ureja energetsko varčnost stavb in gospodinjskih aparatov, skupno pa želi energetsko učinkovitost do leta 2030 izboljšati za 32, 5 odstotkov.


Več o evropskih ukrepih za čisto energijo in energetsko učinkovitost.