Kaj je ogljična nevtralnost in kako jo lahko dosežemo do leta 2050?

Z evropskimi podnebnimi pravili se Evropska unija zavezuje, da bo do leta 2050 postala ogljično nevtralna. Kaj to pomeni v praksi?

gozd
Gozdovi so naraven ponor ogljika.

Posledice podnebnih sprememb že danes občuti ves svet. Ekstremni vremenski pogoji, kot so suše, vročinski valovi, obilna deževja, poplave in plazovi tudi v Evropi postajajo vse pogostejši. Posledice podnebnih sprememb so tudi dvigovanje morske gladine, zakisljevanje oceanov in izguba biotske raznovrstnosti.

Če želimo globalno segrevanje omejiti na 1,5 stopinje Celzija – meja, ki jo znanstveniki prepoznavajo kot še varno – je doseganje ogljične nevtralnosti ključnega pomena. To je tudi zapisano v Pariškem podnebnem sporazumu, ki ga je podpisalo 195 držav in tudi Evropska unija.

Decembra 2019 je Evropska komisija predstavila evropski zeleni dogovor, svoj načrt, kako doseči podnebno nevtralnost Evrope do leta 2050. Cilji tega načrta bodo doseženi s pomočjo evropskih podnebnih pravil, ki podnebno nevtralnost uzakonjajo.

Carbon Neutrality. Photo by Sebastian Pichler on Unsplash
Lahko dosežemo podnebno nevtralnost? Foto: Sebastian Pichler, Unsplash
Podpisnice Pariškega podnebnega sporazuma so se zavezale, da čim prej začnejo naglo zmanjševati emisije s pomočjo najboljših razpoložljivih znanstvenih dognanj, kar bi v drugi polovici stoletja pripeljalo do ravnovesja med izpusti toplogrednih plinov in njihovim zajemanjem v ponore.
Povzeto po 4. členu pariškega podnebnega sporazuma

Kaj je ogljična nevtralnost?


Ogljična nevtralnost pomeni ravnovesje med človeškimi izpusti CO2 v ozračje in zajemanjem ogljika iz ozračja v ponore. Ponori so sistemi, ki zajemajo več ogljika, kot ga s svojim delovanjem izpustijo; v naravi so to v največji meri gozdovi in oceani. Po ocenah znanstvenikov naravni ponori iz ozračja globalno odstranijo med 9,5 in 11 gigaton ogljika letno. Globalni izpusti CO2 iz človeških virov so leta 2021 znašali 37,8 gigaton.

Do sedaj še ne obstajajo umetni ponori, ki bi bili zmožni iz ozračja odstraniti toliko CO2, kot ga s človeško povzročenimi emisijami spuščamo v ozračje.

Ogljik, ki se shranjuje v naravnih ponorih, se pospešeno vrača v ozračje zaradi gozdnih požarov, pretirane sečnje ter sprememb namembnosti rabe zemlje (npr. več intenzivne živinoreje). Zato je za doseganje ogljične nevtralnosti nujno potrebno tudi zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.

Kako hoče EU bolje izkoristiti gozdove kot ponore ogljika?


Izravnava ogljika


Drug način za zmanjšanje emisij in doseganje ogljične nevtralnosti je, da se na račun emisij, proizvedenih v enem sektorju, emisije zmanjšajo nekje drugje. To je mogoče storiti z naložbami v obnovljive vire energije, energetsko učinkovitost ali v druge čiste, nizkoogljične tehnologije. Primer sistema za izravnavo ogljika je sistem EU za trgovanje z emisijami (ETS).

Še en primer sistema za zmanjševanje izpustov je mehanizem za ogljično prilagajanje na mejah, ki bi določil ogljične cene za uvoz blaga iz držav z nižjimi cilji. To naj bi pomagalo preprečevati selitev virov CO2 tako, da selitev proizvodnje v države z bolj ohlapnimi predpisi glede izpustov dela manj privlačnega.


Cilji EU


Evropska unija se je zavezala k ambiciozni podnebni politiki.

EU želi z zelenim dogovorom doseči, da bo do leta 2050 prva celina, ki odstrani toliko izpustov CO2, kolikor jih proizvede. 

Parlament in Svet sta leta 2021 sprejela nova podnebna pravila. Tudi vmesni cilj zmanjšanja izpustov do leta 2030 je bolj ambiciozen kot prej: namesto 40-odstotnega zmanjšanja se morajo izpusti zmanjšati za 55 odstotkov.

EU posodablja obstoječo zakonodajo in sprejema nove zakone, ki bodo pomagali doseči cilj zmanjšanja izpustov za 55 odstotkov do leta 2030. Sveženj zakonodaje je poznan kot "Pripravljeni na 55" in med drugim obsega predpise o trgovanju z izpusti, nacionalnih ciljih zmanjšanja izpustov, odstranjevanju ogljika na področju rabe zemljišč in izpustov na področju prometa.


Več o tem, kako EU zmanjšuje izpuste CO2:



Podnebno nevtralna Evropa do leta 2050 (video je bil objavljen septembra 2020)

Sorodni članki