Kaj je ogljična nevtralnost in kako jo lahko dosežemo do leta 2050? 

 
 

V Pariškem podnebnem sporazumu se je Evropska unija zavezala, da bo do druge polovice 21. stoletja postala ogljično nevtralna. Kaj to pomeni?

Lahko dosežemo podnebno nevtralnost? Foto: Sebastian Pichler, Unsplash  

Podnebne spremembe že danes vplivajo na cel svet. Ekstremni vremenski pogoji, kot so suše, vročinski valovi, obilna deževja, poplave in plazovi tudi v Evropi postajajo vse pogostejši. Posledice podnebnih sprememb so tudi dvigovanje morske gladine, zakisljevanje oceanov in izguba biodiverzitete.

Če želimo globalno segrevanje omejiti na 1,5 stopinje Celzija – meja, ki jo znanstveniki prepoznavajo kot varno – je doseganje ogljične nevtralnosti ključnega pomena. To je tudi zapisano v Pariškem podnebnem sporazumu, ki ga je podpisalo 195 držav ter tudi Evropska unija.

 



Da bi dosegli dolgoročni cilj glede dviga temperature, si pogodbenice prizadevajo čim prej doseči najvišjo skupno raven emisij toplogrednih plinov, pri čemer se zavedajo, da bodo pogodbenice v razvoju za to potrebovale več časa; nato si bodo prizadevale za naglo zmanjševanje teh emisij skladno z najboljšimi razpoložljivimi znanstvenimi dognanji, da bi v drugi polovici tega stoletja dosegli ravnovesje med emisijami toplogrednih plinov iz antropogenih virov in njihovim zajemanjem v ponore.

4. člen Pariškega podnebnega sporazuma  

Kaj je ogljična nevtralnost?

Ogljična nevtralnost pomeni ravnotežje med človeškimi izpusti CO2 v ozračje in zajemanjem ogljika iz ozračja v ponore. Ponori so sistemi, ki zajemajo več ogljika, kot ga s svojim delovanjem izpustijo; v naravi so to v največji meri gozdovi in oceani. Po ocenah znanstvenikov naravni ponori vsako leto iz ozračja globalno odstranijo med 9,5 in 11 gigaton ogljika. Globalni izpusti CO2 iz človeških virov so leta 2017 znašali 37,1 gigaton.

Do sedaj še ne obstajajo umetni ponori, ki bi bili sposobni iz ozračja odstraniti toliko CO2, kot ga s človeško povzročenimi emisijami spuščamo v ozračje.

Ogljik, ki se shranjuje v naravnih ponorih, se pospešeno vrača v ozračje zaradi gozdnih požarov, pretirane sečnje ter sprememb namembnosti rabe zemlje (npr. več intenzivne živinoreje). Zato je za dosego ogljične nevtralnosti nujno potrebno tudi zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.



Cilji EU

Evropska unija se je zavezala k ambiciozni podnebni politiki. Njen trenutni cilj je zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 40 % do leta 2030 v primerjavi z vrednostmi iz leta 1990.

Novembra 2018 je Evropska komisija predstavila dolgoročno strategijo za prehod v ogljično nevtralno gospodarstvo do leta 2050, junija 2019 pa so k dosegu tega cilja pozvali tudi voditelji evropskih držav.

Evropski parlament je marca 2019 z resolucijo pozval k ambicioznejšim ciljem zmanjšanja toplogrednih izpustov do leta 2030, saj bi s tem do leta 2050 tudi lažje dosegli ogljično nevtralnost.

Trenutno imajo tri države EU cilj podnebne nevtralnosti zapisan v nacionalnih zakonih: Švedska želi podnebno nevtralnost doseči do leta 2014, Francija in Velika Britanija pa do 2050.



Več o tem, kako EU zmanjšuje izpuste CO2: