Evropski načrt za podnebno financiranje v višini 1000 milijard evrov 

Nazadnje spremenjeno: 
 
Objavljeno:   
 
© Shutterstock.com/Franco Lucato  

Kako namerava EU financirati projekte, namenjene boju proti podnebnim spremembam, in podpreti regije, ki so glede prehoda na zeleno gospodarstvo najbolj občutljive?

Evropska komisija je decembra 2019 predstavila evropski zeleni dogovor, mesec za tem pa še podroben predlog za njegovo financiranje. Cilj naložbenega načrta za evropski zeleni dogovor, ki je znan tudi kot naložbeni načrt za trajnostno Evropo, je v naslednjem desetletju pritegniti vsaj 1000 milijard evrov javnih in zasebnih sredstev.

Zakaj je naložbeni načrt za evropski zeleni dogovor pomemben


Če želimo, da bo gospodarstvo EU do leta 2050 podnebno nevtralno, bodo potrebne obsežne naložbe v tehnologije za čisto energijo. Že samo za to, da bi dosegli vmesni cilj in do leta 2030 izpuste toplogrednih plinov zmanjšali za 40 %, bi po ocenah Evropske komisije vsako leto potrebovali 260 milijard evrov dodatnih naložb.

Več o ukrepih EU proti podnebnim spremembam

Kako bodo zagotovljena sredstva


Približno polovica sredstev bo zagotovljena iz dolgoročnega proračuna EU prek različnih programov, namenjenih za podnebne in okoljske projekte, na primer prek kmetijskih skladov, okoljskega akcijskega programa, programa Obzorje Evropa, programa LIFE ter sklada za regionalni razvoj in kohezijskega sklada, od katerih mora biti vsaj 30 odstotkov namenjenih podnebnim ukrepom.

S temi sredstvi naj bi države članice pritegnili, da bi načrt sofinancirale z dodatnimi 114 milijardami evrov. Dodatne zasebne in javne naložbe naj bi pridobili s pomočjo sklada InvestEU in sheme sistema za trgovanje z izpusti (ETS) ter z novim mehanizmom za pravični prehod, ki je namenjen podpori regijam in skupnostim, ki bodo najbolj občutile prehod na zeleno gospodarstvo, na primer regijam, ki so močno odvisne od premoga.

Mehanizem za pravični prehod


Mehanizem bo temeljil na treh stebrih:

  • skladu za pravični prehod,
  • sredstvih iz sklada InvestEU in
  • posojilih Evropske investicijske banke, ki bodo krita s proračunom EU.

S temi instrumenti naj bi pritegnili 100 milijard evrov javnih in zasebnih naložb, ki bi jih lahko uporabili za usposabljanje delavcev, da bi se naučili novih znanj in spretnosti za delovna mesta v prihodnosti, za podporo podjetjem, da bi ponudila nove zaposlitvene možnosti, in za naložbe v čisto energijo in izolacijo domov.

1. Sklad za pravični prehod

Naložbe sklada naj bi pomagale regijam, ki so posebej odvisne od fosilnih goriv, kot je premog, iz katerega se še vedno proizvede četrtina energije v EU. V EU sektor premoga v neposredno povezanih dejavnostih, kot so premogovniki in termoelektrarne, zaposluje 238.000 ljudi v več kot 100 evropskih regijah, ki se raztezajo od Poljske do Španije. Leta 2015 je bilo v 12 državah članicah 128 premogovnikov, 207 termoelektrarn na premog pa v 21 državah članicah.

"To je sporočilo rudarjem premogovnikov v Asturiji, zahodni Makedoniji ali Šleziji, delavcem, ki na Irskem pridobivajo šoto, baltskim regijam, katerih gospodarstvo temelji na naftnem skrilavcu, in številnim drugim. Zavedamo se, da je pot do podnebne nevtralnosti za vas težja in da je vizija drugačne, čistejše prihodnosti na splošno morda res privlačna, vendar se danes zdi težko dosegljiva. Mehanizem za pravičen prehod, ki bo zagotovil vsaj 100 milijard evrov sredstev, pomeni zavezo, da EU v tem prehodu stoji z vami,“ je v predstavitvi predloga poslancem Evropskega parlamenta 14. januarja 2020 dejal izvršni podpredsednik Komisije Frans Timmermans, ki je pristojen za evropski zeleni dogovor.

Maja 2020 je Komisija dopolnila predlog naslednjega sklada za pravični prehod in ga vključila v načrt Evropske unije za gospodarsko okrevanje "EU naslednje generacije", ki je namenjen blaženju posledic pandemije covida-19.
Parlament je prižgal zeleno luč skladu za pravični prehod 18. maja 2021; potrdil je dogovor s Svetom, dosežen decembra 2020, o svežnju v višini 17.5 milijarde evrov, ki je sestavljen iz 7,5 milijarde evrov iz proračuna EU za obdobje 2021-2027 in 10 milijard evrov iz instrumenta EU za okrevanje.

Namen sklada je zagotoviti, da nihče ne bo ostal zadaj, tako da bo sklad večinoma namenjen manj razvitim regijam, oddaljenim ozemljem in otokom.

Dostop do finančne pomoči bo pogojen z zavezanostjo cilju do leta 2050 doseči cilj podnebne nevtralnosti.


Več o
skladu za pravični prehod.

2. Namenski program v okviru InvestEU

Predlog Komisije pravi, da naj bi investicijski program InvestEU dajal prednost projektom, ki se ukvarjajo s podnebjem, ter med letoma 2021 in 2027 mobiliziral skupaj 45 milijard evrov investicij v projekte za pravični prehod.

InvestEU je Evropska unija zagnala leta 2018 z namenom spodbujanja evropskega gospodarstva.

Maja 2020 je Evropska komisija v okviru EU naslednje generacije predlagala povečanje proračuna InvestEU in dvokratno povečanje sredstev za trajnostno infrastrukturo znotraj njega na 20 milijard evrov od skupaj 75 milijard, ki jih programu zagotavlja proračun EU.

Marca 2021 je Parlament potrdil predpise o programu InvestEU, ki bo mobiliziral javne in zasebne naložbe in zagotovil enostaven dostop do financiranja.

Program bo prejel 26,2 milijarde evrov jamstev iz proračuna EU in naj bi spodbudil skoraj 400 milijard evrov naložb. Podprl bo ključne zdravstvene sektorje in trajnostne projekte, ki podpirajo okoljske in družbene cilje EU, 38 odstotkov skupnega proračuna pa bo namenjenega trajnostni infrastrukturi.

Preberite, kako bo InvestEU spodbujal naložbe v podnebne ukrepe.

3. Nov instrument za posojila v javnem sektorju

Sredstva bi lahko prišla tudi iz novega instrumenta za posojila v javnem sektorju (od tega 1,5 milijarde evrov dotacij iz dolgoročnega proračuna in do 10 milijard posojil Evropske investicijske banke), ki naj bi spodbudila od 25 do 30 milijard evrov javnih naložb za pomoč območje, ki jih razogljičenje najbolj zadeva.

Sredstva bodo namenjena naložbam v področja od energetike in prometa do omrežij za daljinsko ogrevanje in socialne infrastrukture.

Junija 2021 so evropski poslanci potrdili dogovor o instrument za posojila v javnem sektorju, ki so ga aprila dosegli pogajalci Parlamenta in Sveta. Dosegli so:

  • povečanje sredstev in finančne podpore za pripravljalne faze investicijskega projekta,
  • zagotovila, da bo prejemanje sredstev pogojeno s spoštovanjem temeljnih vrednot EU, zaščito okolja in enakostjo spolov, 
  • več poudarka na manj razvitih regijah,
  • prednostno obravnavanje projektov prijaviteljev, ki imajo načrte za razogljičenje ali ki neposredno prispevajo k doseganju podnenih ali energetskih ciiljev EU.

Novembra 2020 so evropski poslanci ob glasovanju o naložbenem načrtu za trajnostno Evropo poslanci izrazili zaskrbljenost, da bi kriza zaradi pandemije lahko vplivala na mobilizacijo sredstev za zelene naložbe. Dejali so, da mora biti zeleni prehod vključujoč in spoštovati načela gospodarske, družbene in okoljske trajnosti, obenem pa zmanjševati razlike med državami EU, spodbujati konkurenčnost in ustvarjati trajnostna, kakovostna delovna mesta.