Oblikovanje trajnostnega prehranskega sistema: Strategija EU 

Nazadnje spremenjeno: 
 
Objavljeno:   
 

Cilj strategije EU za trajnostno hrano je zaščititi okolje in zagotoviti zdravo hrano za vse, hkrati pa izboljšati pogoje za kmete.

Prehranski sistem, od pridelave do zaužitja in odpadkov, ima velik vpliv na okolje, zdravje ljudi in varnost hrane. Evropska komisija je 20. maja predstavila strategijo »od vil do vilic«, s katero želi oblikovati trajnostni prehranski sistem EU, ki bo zagotavljal varnost hrane, kmetov in okolja.

Ključni cilji strategije od vil do vilic


Strategija je osnova za več predlogov Komisije, denimo glede prenove evropske zakonodaje glede pesticidov, novih predpisov za dobrobit živali, odpadkov hrane, preprečevanja s hrano povezanih goljufij, označevanja hrane, pobude glede izpustov ogljika na področju kmetijstva in reforme kmetijskega sistema Evropske unije.

Dopolnjevala bo obstoječo zakonodajo EU in oblikovala celosten okvir, ki bo zajemal celotno prehrambno verigo.

O vseh predlogih sledijo pogajanja v Parlamentu in Svetu, ki jih morata tudi potrditi.

Ključni cilji strategije do leta 2030 
  • 50-odstotno zmanjšanje uporabe in tveganosti pesticidov, 
  • vsaj 20-odstotno zmanjšanje uporabe gnojil, 
  • 50-odstotno zmanjšanje prodaje antimikrobnih sredstev, ki se uporabljajo za živino in akvakulturo, 
  • 25 odstotkov pridelovalnih površin naj bo namenjenih ekološkemu kmetijstvu. 

Oblikovanje okolju prijaznega prehrambnega sistema

Kmetijstvo EU je edini večji kmetijski sektor na svetu, ki je v zadnjem obdobju zmanjšal izpuste toplogrednih plinov (za 20 odstotkov v primerjavi z letom 1990), a je še vedno odgovoren za okoli 10 odstotkov izpustov toplogrednih plinov v EU. Od tega 70 odstotkov povzroči živinoreja. Če upoštevamo še proizvodnjo, predelavo, pakiranje in prevoz hrane, je prehrambni sektor eno od glavnih gonil podnebnih sprememb.

Strategija izpostavlja, da moramo spremeniti naš način proizvodnje, nakupov in porabe hrane, če želimo izboljšati vplive na okolje in prispevati k blaženju podnebnih sprememb, obenem pa bomo z bolj pravičnimi pogoji in odpiranjem novih poslovnih priložnosti lahko izboljšali možnosti za vse gospodarske akterje v prehrambni verigi.

Strategija od vil do vilic je del evropskega zelenega dogovora in vključena v njegov cilj, da bo do leta 2050 EU postala ogljično nevtralna celina, tesno je povezana tudi z novo strategijo za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in novimi reformami skupne kmetijske politike.

Cilj strategije je, da bo prehrambni sistem EU bolj robusten in odporen na prihodnje krize, kot so izbruh covida-19 in bolj ponavljajoče se naravne katastrofe, denimo poplave in suše.

Preverite, kako EU podpira kmete s skupno kmetijsko politiko.

Zagotavljanje cenovno dostopne, zdrave in trajnostne hrane


Strategija od vil do vilic želi potrošnikom zagotoviti cenovno dostopno, varno in polnovredno hrano. Upošteva povečano povpraševanje po zdravih in okolju prijaznih izdelkih.

Raziskava Eurobarometra iz leta 2021 je pokazala, da okoli tretjina Evropejcev kupuje in uživa bolj ekološko hrano (32 %) ter kupuje in uživa manj mesa (31 %), 16 odstotkov pa razmišlja o ogljičnem odtisu svojih nakupov hrane in včasih prilagodi nakupe.

Vzorci porabe se sicer spreminjajo, a glede na to, da je bilo leta 2017 950.000 smrti povezanih z nezdravo prehrano, polovica odraslih pa je bila predebelih, je še vedno prostor za izboljšave. Da bodo potrošniki lažje izbirali zdrave možnosti in se odločali na podlagi podatkov, Komisija predlaga, naj se uvede obvezno usklajeno označevanje prehrambne vrednosti na sprednjem delu pakiranja.

Vodilni v globalnem prehodu


EU je največji uvoznik in izvoznik hrane na svetu in največji trg za morsko hrano. Evropska hrana dosega najvišji svetovni standard in strategija želi spodbuditi globalni prehod k trajnosti preko sodelovanja s partnerji in trgovinskih sporazumov.

Parlament trdno podpira trajnostne politike


Parlament je v resoluciji, sprejeti oktobra 2021, pozdravil strategijo od vil do vilic, dodal pa je priporočila, kako jo narediti še bolj trajnostno. Parlament je posebej poudaril, da mora sveženj Pripravljeni na 55 vključevati ambiciozne cilje glede izpustov iz kmetijstva in z njim povezane uporabo zemljišč. Poleg obveznega označevanja embalaže poslanci hočejo tudi, da se Komisija loti problema prekomernega uživanja mesa in močno procesirane hrane z urejanjem oglaševanja, spodbujanjem spreminjanja sestave izdelkov in določanja najvišjih ravni sladkorja, maščob in soli v določenih vrstah procesirane hrane.

Evropski poslanci si prav tako prizadevajo zmanjšati uporabo pesticidov, s čimer bi zaščitili opraševalce in biotsko raznovrstnost. Ponovno so pozvali k odpravljanju vzreje živali v kletkah. Parlament podpira cilje glede povečanja uporabe zemljišč za ekološko kmetijstvo do leta 2030, a je dodal, da so potrebni dodatni ukrepi za povečanje povpraševanja.

Herbert Dorfmann (ELS, Italija), poročevalec iz odbora za kmetijstvo, je dejal: “Zagotavljanje hrane po dostopnih cenah mora biti še naprej v ospredju," Anja Hazekamp (Levica, Nizozemska), poročevalka iz odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane pa je dejala, da je “trajnostni prehrambni sistem ključen za prihodnost kmetov”.