Med pandemijo koronavirusa se je gospodarska aktivnost upočasnila, kar je v EU res začasno zmanjšalo izpuste ogljikovega dioksida, a povzročilo recesijo. Parlament je v resoluciji, sprejeti 15. maja 2020, pozval k oblikovanju ambicioznega načrta za obnovo evropskega gospodarstva, v katerega jedru naj bo zeleni dogovor.

Komisija se je odzvala načrtom za okrevanje, poimenovanim »EU naslednje generacije«, ki skupaj z dolgoročnim proračunom EU za obdobje 2021-2027 gradi bolj zeleno, vključujočo, digitalno in trajnostno Evropo ter jo krepi, da bo bolj odporna na prihodnje krize, kot so podnebne spremembe. Glavni instrument načrta, mehanizem za okrevanje in odpornost, je Parlament odobril februarja 2021.

Parlament je novembra 2019 razglasil izredne podnebne razmere in pozval Komisijo, naj vse predloge pripravi v skladu s ciljem, da se globalno segrevanje ustavi pri 1,5 °C in zagotovi, da se izpuste toplogrednih plinov znatno zmanjša.

V odziv na to je nova Komisija predstavila evropski zeleni dogovor, načrt za Evropo s ciljem, da do leta 2050 postane podnebno nevtralna celina.

Več o napredku EU na poti do podnebnih ciljev

Prvi koraki zelenega dogovora

Investiranje v zeleni prehod

Januarja je Komisija predstavila naložbeni načrt za trajnostno Evropo, strategijo, ki naj bi za financiranje zelenega dogovora pritegnila vsaj 1.000 milijard evrov javnih in zasebnih investicij v prihodnjih desetih letih.

Del načrta za okrevanje je mehanizem za pravični prehod, ki pomaga blažiti družbeno-gospodarske posledice za delavce in skupnosti, na katere bodo imel prehod največji vpliv. Maja 2020 je Komisija predlagala instrument za posojila v javnem sektorju v podporo zelenim naložbam v regijah, odvisnih od fosilnih goriv, Parlament ga je odobril junija 2021.

Parlament in Svet sta se dogovorila o vpeljavi novih virov prihodka, s katerimi želi EU financirati proračun in načrt za okrevanje. Med njimi so prihodki z naslova sistema trgovanja z izpusti in mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (ogljična dajatev ob uvozu glede na izpuste ogljika).

Za spodbujanje investicij v trajnostne aktivnosti in preprečitev zavajajočega oglaševanja zelenih praks je Parlament 18. junija 2020 potrdil novo zakonodajo o trajnostnih naložbah. Novembra 2020 so evropski poslanci pozvali tudi k prehodu z netrajnostnega k trajnostnemu gospodarskemu sistemu, kar je ključno za oblikovanje dolgoročne neodvisnosti EU in krepitev odpornosti EU.

Preberite, kako bo sklad za za pravični prehod pomagal regijam EU pri prehodu na bolj zeleno gospodarstvo.

Zapisovanje podnebne nevtralnosti v zakonodajo

Marca 2020 je Komisija predstavila evropska podnebna pravila, ki predstavljajp pravni okvir za doseganje cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050. Dva meseca pred tem, januarja 2020, se je Parlament zavzel za ambicioznejše cilje zmanjševanja izpustov od tistih, ki jih je nato predstavila Komisija.

Parlament in Svet sta dosegla začasni dogovor o višanju ciljev glede izpustov: do leta 2030 se naj bi se izpusti namesto za 40 zmanjšali za 55 odstotkov. Parlament je evropska podnebna pravila sprejel 24. junija 2021. Cilji za leto 2030 in cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050 bodo pravno zavezujoči, s čimer se je EU približala svojim ciljem za obdobje po letu 2050, ko naj bi imela negativne izpuste, pred srečanjem COP26, ki bo novembra 2021, pa je potrdila svojo vodilno vlogo v globalnem boju proti podnebnim spremembam.

Ti napredki naj bi olajšali vključevanje ciljev v zakonodajo in prinesli koristi, kot so čistejši zrak, voda in prst, nižji stroški, prenovljeni domovi, boljši javni promet in več polnilnih postaj za e-avtomobile, manj odpadkov, bolj zdrava hrana in boljše zdravje za sedanje in prihodnje generacije.

Pridobila bodo tudi podjetja, saj se odpirajo priložnosti na področjih, kjer Evropa želi postavljati globalne standarde. Prav tako naj bi podnebni zakon pomagal ustvarjati delovna mesta, denimo na področju obnovljivih virov energije ter energetsko učinkovitih domov in procesov.

Zgodovina pogajanj o podnebni politiki (infografika) in prispevek EU

Opolnomočenje evropskih malih in srednjih podjetij

Marca 2020 je Komisija predstavila novo industrijsko strategijo za Evropo, s katero želi zagotoviti, da bodo evropska podjetja lahko prešla k podnebni nevtralnosti in digitalni prihodnosti. Novembra 2020 je Parlament prosil za revizijo predloga, ki bo upoštevala posledice pandemije v industrijskem sektorju. Evropski poslanci hočejo, da EU podpira industrijo v začetni fazi okrevanja in se nato osredotoči na preobrazbo in podpira avtonomijo v naslednji fazi. Maja 2021 je Komisija predlagala posodobljeno industrijsko strategijo.

Mala in srednja podjetja so ključnega pomena za EU: predstavljajo kar 99 odstotkov evropskih podjetij, njihova dejavnost skupaj znaša 50 odstotkov bruto domačega proizvoda EU in zagotavljajo tretjino vseh delovnih mest. Komisija je predlagala novo strategijo za mala in srednja podjetja, ki spodbuja inovacije, manjša birokracijo in prinaša boljši dostop do sredstev.
Evropski poslanci so decembra glasovali o svojem stališču glede strategije za mala in srednja podjetja ter pozvali Komisijo, naj jo posodobi glede na koronavirusno krizo, pri čemer naj se osredotoči na likvidnostne težave in digitalni vidik ter podpre prehod k bolj zelenemu gospodarstvu.

Več o izzivih, ki se naj jih loti nova industrijska strategija.

Spodbujanje krožnega gospodarstva

Komisija je marca 2021 predstavila tudi nov akcijski načrt za krožno gospodarstvo, ki vključuje ukrepe za celoten življenjski cikel izdelkov, spodbuja procese krožnega gospodarstva, podpira trajnostno potrošnjo in zagotavlja manj odpadkov. Osredotočil se bo na:

• elektroniko in opremo za informacijske in komunikacijske tehnologije,
• baterije in vozila,
• embalažo in plastiko,
• tkanine,
• gradbeništvo in stavbe,
• prehrambno verigo.

Več o prednostih krožnega gospodarstva in o tem, kako se Evropski parlament bori proti onesnaževanju s plastiko.

Oblikovanje sistema trajnostne hrane

Prehrambni sektor je med največjimi krivci za podnebne spremembe. Čeprav je kmetijstvo EU edini večji kmetijski sektor na svetu, ki je zmanjšal izpuste toplogrednih plinov (za 20 odstotkov od leta 1990), še vedno pomeni okoli 10 odstotkov izpustov (od katerih je 70 odstotkov povezanih z živalmi).

Strategija od vil do vilic, ki jo je Komisija predstavila maja 2020, naj bi zagotovila pravičen, zdrav in okolju prijazen prehrambni sistem in obenem zagotovila dobrobit kmetov. Pokriva celotno prehrambno verigo, od zmanjševanja uporabe pesticidov in prodaje antimikrobnih sredstev za polovico ter zmanjševanja uporabe gnojil do povečanja organskega kmetovanja.

Poglejte, kako se Parlament bori proti pesticidom v hrani.

Ohranjanje biotske raznovrstnosti

EU si prizadeva tudi boriti proti izgubi biotske raznovrstnosti, vključno z grožnjo izumrtja enega milijona vrst. Cilji strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, ki jo je Komisija predstavila maja 2020, so zavarovati naravo, obrniti trend degradacije ekosistemov in ustaviti izgubo biotske raznovrstnosti.

Parlament se zavzema za trajnostno gozdarstvo, saj gozdovi igrajo pomembno vlogo pri vsrkavanju ogljika in in kompenziranju za izpuste ogljika. Evropski poslanci prepoznavajo tudi prispevek gozdarstva pri ustvarjanju delovnih mest na podeželju in vlogo, ki bi jo lahko imela EU v varovanju in obnovi svetovnih gozdov. 

Parlament je 8. junija 2021 sprejel svoje stališče o predlogu strategije EU o biotski raznovrstnosti: vračanje narave v naša življenja, vztrajal je, da mora biti njeno izvajanje skladno z drugimi strategijami evropskega zelenega dogovora.

Več o evropski strategiji za biotsko raznovrstnost do leta 2030.

Več o prizadevanjih EU na področju podnebja:

• Ukrepi EU za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov
• Politika EU za čisto energijo
• Dejstva in številke o podnebnih spremembah