Zeleni dogovor: ključ do podnebno nevtralne in trajnostne EU 

Evropski parlament je novembra 2019 razglasil izredne podnebne razmere in pozval Komisijo, naj vse predloge pripravi v skladu s ciljem, da se globalno segrevanje ustavi pri 1,5 °C in zagotovi, da se izpuste toplogrednih plinov znatno zmanjša.

V odziv na to je nova Komisija predstavila evropski zeleni dogovor, načrt za Evropo s ciljem, da do leta 2050 postane podnebno nevtralna celina.

Več o odzivu EU na podnebne spremembe

Doseganje ciljev zelenega dogovora

Zapisovanje podnebne nevtralnosti v zakonodajo

Evropski parlament je 24. junija 2021 sprejel evropska podnebna pravila, ki predstavljajo pravno zavezo, da bodo države EU skupaj zmanjšale izpuste za 55 odstotkov do leta 2030, do leta 2050 pa dosegle ničelne izpuste. S tem se EU približuje tudi ciljem po letu 2050, ko naj bi imela negativne izpuste, in potrjuje svojo vodilno vlogo v globalnem boju proti podnebnim spremembam.

Ti napredki naj bi olajšali vključevanje ciljev v zakonodajo in prinesli koristi, kot so čistejši zrak, voda in prst, nižji stroški, prenovljeni domovi, boljši javni promet in več polnilnih postaj za e-avtomobile, manj odpadkov, bolj zdrava hrana in boljše zdravje za sedanje in prihodnje generacije.

Pridobila bodo tudi podjetja, saj se odpirajo priložnosti na področjih, kjer Evropa želi postavljati globalne standarde. Prav tako bodo podnebna pravila pomagala ustvarjati delovna mesta, denimo na področju obnovljivih virov energije ter energetsko učinkovitih domov in procesov.

Zgodovina pogajanj o podnebni politiki (infografika) in prispevek EU

Pripravljeni na 55

Komisija je leta 2021 predlagala sveženj nove in posodobljene zakonodaje, poznan kot "pripravljeni na 55", ki je namenjen zmanjšanju izpustov. Sveženj vsebuje 13 medsebojno povezanih revidiranih zakonov in 6 novih zakonov o podnebnu in energiji.

V začetku junija 2022 so evropski poslanci opredelili svoja stališča o:

• tem, da bodo morale države v sklopu mehanizma za delitev bremen med državami EU bolj zmanjšati izpuste v sektorjih, ki niso vključeni v ETS (promet, kmetijstvo, gradbeništvo ravnanje z odpadki). Namesto za 29 % bodo morale izpuste zmanjšati za 40 % do leta 2030,
• strožjih predpisih o povečanem odstranjevanju ogljika v sektorju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF),
• predlogu, naj se zagotovi, da bodo novi avtomobili in kombiji v EU do leta 2035 proizvajali nič izpustov do leta 2035,
• reviziji kuponov za izpuste v letalstvu, tako da bodo v shemo vključeni vsi leti, ki vzletajo iz evropskega gospodarskega prostora, za lete izven EU pa bo mogoča rešitev, znana kot CORSIA.

22. junija 2022 je Parlament opredelil svoja stališča o:

• reviziji sistema za trgovanje z izpusti (ETS), ki bi vključila sektorje, ki so veliki onesnaževalci, kot so stavbe in cestni promet, in odpravila olajšave do leta 2032,
• uvedbi instrumenta za preprečevanje selitve virov CO2, ki bo uvedel dajatev na izdelke, uvožene iz držav z nižjimi podnebnimi standardi;
• skladu za zagotavljanje pravičnega energetskega prehoda, ki bo namenjen boju proti energetski in mobilnostni revščini, financirala pa ga bo prodaja kuponov v sistemu ETS.

V prihodnjih mesecih se bodo evropski poslanci med drugim odločili o svojih stališčih glede energije, denimo o obnovljivih virih, učinkovitosti in davkih.

Več o trenutnih ukrepih EU za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.

Spodbujanje krožnega gospodarstva

Komisija je marca 2021 predstavila tudi nov akcijski načrt za krožno gospodarstvo, ki vključuje ukrepe za celoten življenjski cikel izdelkov, spodbuja procese krožnega gospodarstva, podpira trajnostno potrošnjo in zagotavlja manj odpadkov. Osredotočil se bo na:

• elektroniko in opremo za informacijske in komunikacijske tehnologije,
• baterije in vozila,
• embalažo in plastiko,
• tkanine,
• gradbeništvo in stavbe,
• prehrambno verigo.

Julija 2022 bodo evropski poslanci glasovali o novi industrijski strategiji, katere namen je podjetjem pomagati premagati krizo, ki jo je povzročila pandemija, in preiti na bolj zeleno, krožno gospodarstvo. Novembra 2021 so evropski poslanci pozvali k oblikovanju strategije EU za kritične surovine, da bo Evropa manj odvisna od uvoza kritičnih surovin, ki so nujne za strateške industrije.

Več o prednostih krožnega gospodarstva in o tem, kako se Evropski parlament bori proti onesnaževanju s plastiko.

Oblikovanje sistema trajnostne hrane

Prehrambni sektor je med največjimi krivci za podnebne spremembe. Čeprav je kmetijstvo EU edini večji kmetijski sektor na svetu, ki je zmanjšal izpuste toplogrednih plinov (za 20 odstotkov od leta 1990), še vedno pomeni okoli 10 odstotkov izpustov (od katerih je 70 odstotkov povezanih z živalmi).

Strategija od vil do vilic, ki jo je Komisija predstavila maja 2020, naj bi zagotovila pravičen, zdrav in okolju prijazen prehrambni sistem in obenem zagotovila dobrobit kmetov. Pokriva celotno prehrambno verigo, od zmanjševanja uporabe pesticidov in prodaje antimikrobnih sredstev za polovico ter zmanjševanja uporabe gnojil do povečanja organskega kmetovanja.

Parlament je v resoluciji, sprejeti oktobra 2021, pozdravil strategijo EU od vil do vilic, a dodal priporočila, ki naj bi jo naredila še bolj trajnostno. Parlament je posebej poudaril, da mora sveženj "pripravljeni na 55" vključevati ambiciozne cilje za izpuste iz kmetijstva in povezane uporabe zemlje.

Ohranjanje biotske raznovrstnosti

EU si prizadeva tudi boriti proti izgubi biotske raznovrstnosti, vključno z grožnjo izumrtja enega milijona vrst. Cilji strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, ki jo je Komisija predstavila maja 2020, so zavarovati naravo, obrniti trend degradacije ekosistemov in ustaviti izgubo biotske raznovrstnosti.

Parlament se zavzema za trajnostno gozdarstvo, saj gozdovi igrajo pomembno vlogo pri vsrkavanju ogljika in in kompenziranju za izpuste ogljika. Evropski poslanci prepoznavajo tudi prispevek gozdarstva pri ustvarjanju delovnih mest na podeželju in vlogo, ki bi jo lahko imela EU v varovanju in obnovi svetovnih gozdov. 

Parlament je 8. junija 2021 sprejel svoje stališče o predlogu strategije EU o biotski raznovrstnosti: vračanje narave v naša življenja, vztrajal je, da mora biti njeno izvajanje skladno z drugimi strategijami evropskega zelenega dogovora.

Več o evropski strategiji za biotsko raznovrstnost do leta 2030.

Investiranje zelenega prehoda

Januarja je Komisija predstavila naložbeni načrt za trajnostno Evropo, strategijo, ki naj bi za financiranje zelenega dogovora pritegnila vsaj 1.000 milijard evrov javnih in zasebnih investicij v prihodnjih desetih letih.

Del načrta za okrevanje je mehanizem za pravični prehod, ki pomaga blažiti družbeno-gospodarske posledice za delavce in skupnosti, na katere bodo imel prehod največji vpliv. Maja 2020 je Komisija predlagala instrument za posojila v javnem sektorju v podporo zelenim naložbam v regijah, odvisnih od fosilnih goriv, Parlament ga je odobril junija 2021.

Parlament in Svet sta se dogovorila o vpeljavi novih virov prihodka, s katerimi želi EU financirati proračun in načrt za okrevanje po covidu-19. Med njimi so prihodki z naslova sistema trgovanja z izpusti in mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (ogljična dajatev ob uvozu glede na izpuste ogljika).

Za spodbujanje investicij v trajnostne aktivnosti in preprečitev zavajajočega oglaševanja zelenih praks je Parlament junija 2020 potrdil novo zakonodajo o trajnostnih naložbah. Novembra 2020 so evropski poslanci pozvali tudi k prehodu z netrajnostnega k trajnostnemu gospodarskemu sistemu, kar je ključno za oblikovanje dolgoročne neodvisnosti EU in krepitev odpornosti EU.

Preberite, kako bo sklad za za pravični prehod pomagal regijam EU pri prehodu na bolj zeleno gospodarstvo.

Podatki o podnebnih spremembah