Zeleni dogovor: ključ do podnebno nevtralne in trajnostne EU 

 
 

Parlament pravi, naj bo zeleni dogovor v jedru svežnja za obnovo po covidu-19. Preberite več o načrtu za podnebno nevtralno Evropo.

Med pandemijo koronavirusa se je gospodarska aktivnost upočasnila, kar je v EU začasno zmanjšalo izpuste ogljikovega dioksida, a povzročilo recesijo. Parlament je v resoluciji, sprejeti 15. maja 2020, pozval k oblikovanju ambicioznega načrta za obnovo, katerega temelj naj bo zeleni dogovor.

Komisija je v odgovor na to pripravila 750 milijard evrov vreden načrt za obnovo, poimenovan »EU naslednje generacije«. Namen tega načrta je skupaj z naslednjim dolgoročnim proračunom EU, ki ga morajo še potrditi države članice in Parlament, zgraditi bolj zeleno, vključujočo, digitalno in trajnostno Evropo ter jo okrepiti, da bo bolj odporna na prihodnje krize, kot so podnebne spremembe.

Novembra 2019 je Parlament razglasil izredne podnebne razmere in pozval Komisijo, naj vse predloge pripravi v skladu s ciljem, da se globalno segrevanje ustavi pri 1,5 °C in zagotovi, da se izpuste toplogrednih plinov znatno zmanjša.

V odziv na to je nova Komisija predstavila evropski zeleni dogovor, načrt za Evropo s ciljem, da do leta 2050 postane podnebno nevtralna celina.

Več o napredku EU na poti do podnebnih ciljev

Prvi koraki zelenega dogovora

Investiranje v zeleni prehod

Januarja je Komisija predstavila naložbeni načrt za trajnostno Evropo, strategijo, ki naj bi za financiranje zelenega dogovora pritegnila vsaj 1.000 milijard evrov javnih in zasebnih investicij v prihodnjih desetih letih.

Polovica bo iz proračuna EU in 25 milijard naj bi prišlo iz sheme EU za trgovanje z izpusti.

Mehanizem za pravičen prehod, ki naj bi med letoma 2021 in 2017 mobiliziral vsaj 100 milijard evrov, bo pomagal ublažiti družbeno-gospodarske posledice za delavce in skupnosti, na katere bodo imele spremembe največji vpliv. Maja 2020 je Komisija predlagala instrument za posojila v javnem sektorju v podporo zelenim naložbam v regijah, odvisnih od fosilnih goriv. Predlog mora Parlament še odobriti.

Za spodbujanje investicij v trajnostne aktivnosti in preprečitev lažnega oglaševanja zelenih praks je Parlament 18. junija potrdil novo zakonodajo o trajnostnih naložbah.

Podnebna zakonodaja EU

Marca 2020 je Komisija predstavila evropsko podnebno zakonodajo, ki predstavlja pravni okvir za doseganje cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050. Januarja se je Parlament zavzel za še ambicioznejše cilje zmanjševanja izpustov od tistih, ki jih je predstavila Komisija. Ta naj bi v letu 2020 predlagala popravljen vmesni cilj za leto 2030.

Opolnomočenje evropskih malih in srednjih podjetij

Marca 2020 je Komisija predstavila novo industrijsko strategijo za Evropo, s katero želi zagotoviti, da bodo evropska podjetja lahko prešla k podnebni nevtralnosti in digitalni prihodnosti.

Mala in srednja podjetja so ključnega pomena za EU: predstavljajo kar 99 odstotkov evropskih podjetij, njihova dejavnost skupaj znaša 50 odstotkov bruto domačega proizvoda EU in v njih sta zaposleni dve tretjini vseh delavcev. Komisija je predlagala novo strategijo za mala in srednja podjetja, ki spodbuja inovacije, manjša birokracijo in prinaša boljši dostop do sredstev.

Spodbujanje krožnega gospodarstva

Komisija je marca predstavila tudi nov akcijski načrt za krožno gospodarstvo, ki vključuje ukrepe za celoten življenjski cikel izdelkov, spodbuja procese krožnega gospodarstva, podpira trajnostno potrošnjo in zagotavlja manj odpadkov. Osredotočil se bo na:

  • elektroniko in opremo za informacijske in komunikacijske tehnologije,
  • baterije in vozila,
  • embalažo in plastiko,
  • tkanine,
  • gradbeništvo in stavbe,
  • prehrambno verigo.


Več o ukrepih EU za krožno gospodarstvo
in o tem, kako se Evropski parlament bori proti onesnaževanju s plastiko.

Oblikovanje sistema trajnostne hrane

Prehrambni sektor je med največjimi krivci za podnebne spremembe. Čeprav je kmetijstvo EU edini večji kmetijski sektor na svetu, ki je zmanjšal izpuste toplogrednih plinov (za 20 odstotkov od leta 1990), še vedno pomeni okoli 10 odstotkov izpustov (od katerih je 70 odstotkov povezanih z živalmi).

Strategija od vil do vilic, ki jo je Komisija predstavila maja 2020, naj bi zagotovila pravičen, zdrav in okolju prijazen prehrambni sistem in obenem zagotovila dobrobit kmetov. Pokriva celotno prehrambno verigo, od zmanjševanja uporabe pesticidov in prodaje antimikrobnih sredstev za polovico ter zmanjševanja uporabe gnojil do povečanja organskega kmetovanja.

Poglejte, kako se Parlament bori proti pesticidom v hrani.

Ohranjanje biotske raznovrstnosti

EU si prizadeva tudi boriti proti izgubi biotske raznovrstnosti, vključno z grožnjo izumrtja enega milijona vrst. Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, predstavljena maja, ima cilj zavarovati naravo, obrniti trend degradacije ekosistemov in ustaviti izgubo biotske raznovrstnosti. Med glavnimi cilji so:

  • povečanje zaščitenih območij,
  • ustavljanje in obračanje trenda zmanjševanja števila opraševalcev,
  • sajenje treh milijard dreves do 2030,
  • zagotavljanje 20 milijard letno za biotsko raznovrstnost.



Več o prizadevanjih EU na področju podnebja: