Socialna Evropa: za višjo kakovost življenja v EU 

Nazadnje spremenjeno: 
 
Objavljeno:   
 

Brezposelnost, neenakost in socialne razlike negativno vplivajo na kakovost življenja. Kako lahko socialna politika EU to popravi?

Brezposelnost, neenakost in socialne razlike negativno vplivajo na kakovost življenja. Kako lahko socialna politika EU to popravi?  


Številni izzivi

Socialna zaščita in kakovost življenja sta v EU med najboljšimi na svetu. Kljub temu pa se države članice soočajo z mnogimi izzivi.

Ekonomska in finančna kriza iz leta 2018 je minila, vendar pa nekatere države še zmeraj čutijo njene posledice. Stopnje brezposelnosti se v Evropi vztrajno znižujejo, a se med posamičnimi državami močno razlikujejo ter ponekod, na primer v Grčiji, Španiji in Italiji, še zmeraj ostajajo visoke.

Prebivalstvo se hitro stara (leta 2030 bodo Evropejci najstarejši na svetu), kar povzroča pritiske na sisteme socialnega varstva in pokojnin.

Ob tem se zaradi tehnoloških sprememb in globalizacije spreminja tudi narava dela, ki prinaša vzpon storitvenim sektorjem in tehnologiji. Nove, fleksibilnejše oblike dela v delitveni ekonomiji mladim pogosto ne ponujajo varnosti, ki so jo v stalnih službah navajeni starejši.



Pristojnost za področje socialnih politik razdeljena

Socialna politika je v Evropski uniji v glavnem v pristojnosti držav članic.

Odgovornost za politike zaposlovanja in sociale tako leži skoraj izključno v rokah posamičnih držav. To pomeni, da o ukrepih, povezanih z rastjo in omejevanjem plač, socialo in pokojninsko politiko odločajo nacionalne vlade brez vpliva Evropske unije.

Vzporedno s tem pa je Evropska unija skozi leta razvila mehanizme, ki dopolnjujejo nacionalne socialne sisteme in na določenih področjih državam ponujajo možnost dostopa do sredstev za pomoč neprivilegiranim družbenim slojem in ljudem, ki so se znašli v težavah. EU tudi spodbija države, da med seboj delijo dobre prakse na področju politik socialne vključenosti, boja proti revščini in vzdržnosti pokojninskih sistemov.

Že Rimska pogodba iz leta 1957, ki je začela proces evropskega združevanja, je med temeljna načela EU vpisala enako plačilo za moške in ženske ter pravico do prostega pretoka delavcev v skupnem evropskem trgu. Da bi te pravice zagotovila, je EU sprejela zakonodajo o vzajemnem priznavanju diplom, zagotavljanju zdravstvene oskrbe v tujini in prenosu pokojninskih pravic v drugo državo unije.

Evropska zakonodaja ureja tudi pogoje dela, delovni čas, zdravje in varnost pri delu ter prepoveduje diskriminacijo na delovnem mestu.

Evropska unija države podpira pri izboljševanju zdravstvenih sistemov s primerno zakonodajo in sofinanciranjem projektov, storitev in opreme na številnih področjih, kot na primer pri zdravstveni oskrbi, varni hrani, obvladovanju bolezni, čistega zraka ali zdravju na delovnem mestu.

Novembra 2017 so v Evropskem parlamentu, Komisij in Svetu sprejeli t.i. Evropski steber socialnih pravic, ki uveljavlja nove in učinkovitejše socialne pravice za evropske državljane. Obsega tri glavne kategorije: enake možnosti in dostop do trga dela, poštene delovne pogoje in socialno zaščito ter vključenost



Pravice za Evropejce, ki delajo v tujini

Kot državljan EU imate pravico, da se zaradi študija ali dela preselite v drugo državo članico. Približno 14 milijonov prebivalcev EU, vključno z upokojenci in osebami, ki niso zaposlene, prebiva v drugi državi. Predpisi EU jim zagotavljajo pravice do socialnih in zdravstvenih nadomestil. V njih je določeno, v kateri nacionalni sistem so te osebe vključene ter preprečujejo, da bi ljudje na delu v tujini ostali brez socialne varnosti ali da bi bili vključeni v dva različna sistema.

Prav tako je maja 2018 Parlament spremenil direktivo o napotenih delavcih tako, da bo ščitila delavce in preprečila nepošteno konkurenco med njimi v EU. Delavci, napoteni v državo gostiteljico iz drugih držav tako za svoje delo dobijo plačilo pod pogoji, ki veljajo za domače delavce, in v skladu s kolektivnimi pogodbami, ki veljajo v državi gostiteljici.



Pomoč mladim in brezposelnim

Evropski socialni sklad, ki deluje že od leta 1957, je glavni instrument, namenjen spodbujanju zaposlovanja in socialnega vključevanja v EU. S svojim delovanjem je milijonom Evropejcem pomagal pridobiti nove spretnosti, znanja in zaposlitve.

Državljani EU postavljajo socialo in zaposlovanje na prvo mesto med izzivi, s katerimi se soočajo. Evropski parlament želi zato okrepiti socialno politiko EU tudi s prenovljenim in poenostavljenim mehanizmom Evropskega socialnega sklada (ESF) pod imenom ESF+. Okrepljen Evropski socialni sklad bo omogočil učinkovitejše spoprijemanje z izzivi izobraževanja, zaposlovanja in socialnega vključevanja.


Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji zagotavlja podporo delavcem, ki so zaradi procesov globalizacije ali svetovne gospodarske in finančne krize izgubili zaposlitev, ter mladim brezposelnim, ki niso v procesu izobraževanja. Sklad v prvi vrsti namenja pomoč v primerih, kjer imajo presežki delovne sile velike negativne posledice za lokalno okolje in gospodarstvo, na primer kadar velika podjetja prenehajo delovati ali proizvodnjo preselijo v tujino. Evropski parlament je na plenarnem zasedanju januarja 2019 potrdil nov sveženj predpisov za delovanje sklada po letu 2020, ki prinaša povečan obseg pomoči v primeru socialnih stisk odvečnih delavcev.

Na portalu EURES lahko Evropejci poiščejo informacije o možnostih poklicne mobilnosti, prostih delovnih mestih ter pomoč pri prijavah na službe, prakse in izobraževalne programe po vsej EU. Portal, na katerem je objavljenih več kot 3 milijone delovnih mest, ponuja tudi informacije in nasvete pri selitvi in življenju v drugi državi.

Evropska unija je leta 2013 zagnala tudi t.i. jamstvo za mlade, v okviru katerega so se države zavezale, da mlajšim od 25 let zagotovijo kakovostno ponudbo za nadaljevanje šolanja, zaposlitev, vajeništvo, pripravništvo ali delovno prakso. Od 2014 do danes je vsako leto več kot 3,5 milijona mladih, vključenih v sheme jamstva za mlade, sprejelo ponudbo za zaposlitev, nadaljnje šolanje, pripravništvo ali prakso.

Na področju prostovoljstva Evropska solidarnostna enota služi kot glavna izhodiščna točka za mlade, ki želijo delati kot prostovoljci ali sodelovati pri projektih v dobro skupnosti in ljudi po vsej Evropi. Cilj je mladim omogočiti, da pridobijo dragocena znanja za osebni, socialni in poklicni razvoj, vključno z učenjem in usposabljanjem, ter da pri tem pomagajo drugim ljudem.


Pogoji dela

Parlament je sprejel nova pravila, ki zagotavljajo, da lahko vsi delavci uživajo minimalne pravice glede delovnih pogojev, tudi tisti z nestandardnimi pogodbami. Nove tehnologije in digitalizacija ustvarjajo nove, prožne oblike zaposlitev, katerih koristi so lahko številne. Vendar pa moramo ob tem preprečiti izkoriščanje in nezadostno zaščito, ki nista skladna z evropskim socialnim modelom.

Evropski parlament prav tako nenehno posodablja pravila in priporočila o varnosti pri delu, tako je decembra 2018 na primer sprejel zakonodajo, ki predvideva strožje mejne vrednosti glede izpostavljenosti snovem, ki povzročajo raka.





Javno zdravje

EU k izboljšanju javnega zdravja prispeva s financiranjem projektov in zakonodajo na številnih področjih, med drugim pri prehrani, boleznih in čistem zraku.

Odgovornost za sisteme javnega zdravstva in socialne varnosti je v rokah posameznih držav in njihovih vlad. EU pri tem le vzpostavlja minimalne standarde, ki veljajo po vsej Evropi ter državam pomaga s financiranjem programov, ki izboljšujejo zdravje Evropejcev in pripomorejo k bolj socialni in prijazni Evropi.

EU na tem področju izdaja priporočila državam in oblikuje zakone, ki Evropejcem zagotavljajo minimalno zaščito pri uporabi izdelkov in storitev (na primer zdravil, medicinskih pripomočkov, programov eZdravja, ...) ter zaščito pravic pacientov in ogroženih skupin.

Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja (t.i. modra kartica) zagotavlja, da ima vsak Evropejec pravico do brezplačne nujne zdravstvene oskrbe v javnih zdravstvenih zavodih po vsej EU.

Evropska unija zagotavlja minimalne standarde in dobre pogoje tudi na številnih drugih področjih, ki se dotikajo javnega zdravja, kot na primer pri avtorizaciji in klasifikaciji zdravil, preprečevanju bolezni in zagotavljanju visokokakovostnih zdravstvenih storitev skozi mednarodno sodelovanje evropskih zdravnikov, kot tudi za ukrepe na področju čiste vode in zraka, varne hrane ter zdravja na delovnem mestu.