Parlament za hitrejši odziv na nesreče in nujne dogodke 

 
 

Evropski parlament je sprejel predlog za nadgradnjo mehanizma civilne zaščite EU, ki omogoča hitrejši in učinkovitejši odziv po nesrečah


Parlament je na plenarnem zasedanju 12.februarja podprl predlog za nadgradnjo mehanizma civilne zaščite EU, ki državam pomaga pri hitrejšem odzivu na nesreče in nujne dogodke. Predlog predvideva učinkovitejše razporejanje sredstev in opreme, ki jih lahko države uporabijo v primeru kriznih dogodkov.


Naravne nesreče lahko udarijo kadarkoli, ob tem pa na žalost pogosto zahtevajo človeške žrtve in veliko materialno škodo. Leta 2017 je zaradi posledic naravnih nesreč v Evropi življenje izgubilo kar 200.000 ljudi, ob tem pa je bilo povzročene za 10 milijard evrov škode.


Dogodki v Grčiji leta 2018 in na Portugalskem leta 2017 dokazujejo, da države same v primeru velikih katastrof za hiter in učinkovit odziv nimajo dovolj sredstev in opreme, je poudarila poročevalka Elisabetta Gardini (EPP, Italija), odgovorna za predlog.



Kako deluje evropska mreža civilne zaščite?


Obstoječ mehanizem civilne zaščite EU temelji na sistemu, v okviru katerega EU usklajuje prostovoljne prispevke sodelujočih držav. Prispevki so nato namenjeni državi, ki zaprosi za pomoč pri spopadanju s posledicami naravne nesreče.


Tak mehanizem je bil od svojega nastanka leta 2001 uporabljen kar 300-krat.


V preteklih letih so skrajne vremenske razmere in drugi pojavi na preizkušnjo postavili sposobnost držav članic, da si medsebojno pomagajo, zlasti kadar enaka nesreča hkrati prizadene več držav. EU nima rezervnih zmogljivosti, da bi v primerih, ko so sredstva omejena ali niso na voljo, pomagala preobremenjenim državam.



RescEU: nov vir pomoči ob naravnih nesrečah


Na pobudo Evropskega parlamenta je bil zato ustanovljen nov mehanizem RescEU. Obsega različna sredstva za pomoč v nujnih primerih, kot so letala za gašenje požarov, črpalke z visoko zmogljivostjo, mobilne bolnišnice in ekipe za nujno medicinsko pomoč.


Viri so namenjeni spopadanju z naravnimi nesrečami (na primer požari ali poplave) ter drugimi resnimi situacijami, kot na primer nujni zdravstveni primeri ali kemični, biološki, radiološki in jedrski incidenti.


RescEU bo mogoče uporabiti, ko sredstva posameznih članic ne bodo zadoščala za učinkovit odziv. Gre torej za dodatne zmogljivosti in ne za nadomestilo obstoječim nacionalnim kapacitetam.



Deljenje znanja in dobrih praks


Nadgrajen evropski mehanizem civilne zaščite poleg deljenja virov in opreme predvideva tudi boljšo izmenjavo znanja in dobrih praks med pristojnimi organi in ustanovami v različnih državah.


Vključuje tudi izmenjavo strokovnjakov med državami, s posebnim poudarkom na mladih strokovnjakih in prostovoljcih.



Prihodnji koraki


Nadgrajen evropski mehanizem civilne zaščite bo stopil v veljavo po formalni obravnavi v Svetu EU, kjer ga morajo potrditi ministri držav članic. Operativno bi naj zaživel do poletja 2019.