Medsebojna pomoč držav EU v primeru oboroženega napada: za kaj gre? 

Nazadnje spremenjeno: 
 
Objavljeno:   
 

Po novembrskih terorističnih napadih v Parizu je francoska vlade države članice Evropske unije zaprosila za pomoč v skladu z ustreznimi členi Pogodbe o EU. To se je zgodilo prvič v zgodovini unije. Poslanci bodo na plenarnem zasedanju 20. januarja razpravljali o francoski prošnji, dan kasneje bodo o njej sprejeli tudi resolucijo.

Francija se pri svoji prošnji iz 17. novembra opira na člen 42(7) Pogodbe o EU. Ta pravi: "V primeru oboroženega napada na ozemlje države članice, ji morajo druge države članice v skladu z 51. členom Ustanovne listine Združenih narodov zagotoviti pomoč in podporo z vsemi razpoložljivimi sredstvi. To ne vpliva na posebno naravo varnostne in obrambne politike posameznih držav članic."


Pogodba ne predvideva nobenega posebnega postopka za pomoč, prav tako ne določa, da bi morala biti ta pomoč vojaške narave. Nevtralne države, kot so Avstrija, Finska, Irska in Švedska, bi tako lahko sodelovale.


Francija je po vložitvi prošnje za medsebojno pomoč začela dvostranske pogovore z drugimi članicami EU o tem, kako bi bile pripravljene pomagati. Nekatere so ponudile pomoč pri napadih na teroriste v Iraku in Siriji, druge so izrazile pripravljenost povečati svoje sodelovanje v mednarodnih misijah, da bi tako olajšale breme francoski vojski.


Dogovori o medsebojni pomoči se sprejmejo na dvostranski ravni, tako da vloga EU ni odločujoča. Poslanci so sicer v resoluciji iz novembra 2012 pozvali vodjo evropske diplomacije, naj oblikuje postopke in smernice za uporabo klavzule o medsebojni pomoči.