Terorizem: "Grožnja je vse resnejša tako v EU kot v svetu."

Izmenjava informacij med obveščevalnimi službami in okrepitev nadzora na zunanjih mejah EU sta ukrepa, s katerimi se lahko države članice najbolje obranijo pred grožnjo terorizma, so v razpravi na plenarnem zasedanju 21. januarja menili poslanci.

MEPs debated the increased terrorism threat with the European Council and European Commission
.

Nizozemski zunanji minister Bert Koenders je v imenu Sveta EU, ki mu njegova država predseduje od začetka januarja, dejal, da je teroristična grožnja v EU vse resnejša.


Izmenjava informacij med državami

 

Boljša izmenjava informacij in krepitev sodelovanja med obveščevalnimi službami je zato nujna, je menil Koenders. Kot dober primer je izpostavil direktivo, ki omogoča izmenjavo podatkov o evidencah letalskih potnikov (PNR). "Dogovor o direktivi bo podprl prizadevanja policij in obveščevalnih agencij, ki sledijo osumljencem," je dejal.


"Države si morajo bolj zaupati, izmenjavati morajo informacije, tudi z Europolom. Grožnje so skupne, odzivi nanje morajo zato tudi biti skupni. Ne gre za tekmovanje, ampak sodelovanje," pa je poudaril evropski komisar za priseljevanje Dimitris Avramopoulos.

 

Jan Philipp Albrecht (Zeleni, Nemčija) je ob tem opozoril, da so države članice blokirale zakonodajo o skupnih standardih na področju kazenskega pregona terorizma in organiziranega kriminala. "Še posebej to velja za deljenje informacij z Europolom in drugimi agencijami EU."


Avramopoulos se je strinjal, rekoč da države najboljše informacije zadržijo zase.


"Teroriste smo podcenjevali, prav tako radikalizacijo. Večkulturnost je propadla. Pri tem mnoge države vodijo neodgovorno politiko do Turčije, Savdske Arabije in Katarja, ki so podpornice terorizma. S tem je treba prenehati," je menil Angel Džambazki (ECR, Bolgarija).


Priseljevanje

 

V zadnjih mesecih je v EU prišlo več sto tisoč prebežnikov. Učinkovita politika priseljevanja je zato prednostna naloga za države članice. Več se jih je odzvalo s ponovno uvedbo mejnega nadzora na notranjih mejah unije; schengen je pod vse večjim pritiskom.


Elissavet Vozemberg-Vrionidi (ELS, Grčija) je opozorila pred enačenjem priseljevanja s terorizmom. "Teh dveh stvari prav gotovo ne moremo povezati," je dejala.


Večina priseljencev je ekonomskih, večina prosilcev za azil pa je resnično beguncev pred terorizmu, je ob tem dejal britanski poslanec Steven Woolfe (EFDD), ki sicer nasprotuje odprtim mejam.


Po mnenju Vicky Maeijer je mejni nadzor zelo pomemben. "Če želite zaščititi Evropejce, potem moramo doumeti, da je edina rešitev zaprtje meja in pošiljanje vseh prosilcev za azil nazaj," je menila poslanka.


"Evropske države so terorizmu dovolile, da je stopil na ulice Evrope. Soočamo se z rasizmom in drugimi pojavi. Rabimo razumen način za boj proti teroristom," pa je dejal samostojni poslanec Lampros Fountoulis (Grčija).


Uravnoteženi ukrepi

 

"Treba je zagotoviti pravične postopke, tako da bodo zdržali na sodiščih. Treba je delovati preventivno, pa tudi preganjati," je dejala Birgit Sippel (S&D, Nemčija), ki se je zavzela za evropsko definicijo terorističnih dejanj.


Petr Ježek (ALDE, Češka) se je strinjal, da morajo biti ukrepi učinkoviti, ne pa pretirani.


Že sprejeti ukrepi proti terorizmu so po mnenju Inês Cristine Zuber (GUE/NGL, Portugalska) spodkopali temeljne svoboščine. "So del militarizacije in vojn, ki peljejo k rasizmu in ksenofobiji," je dejala in dodala, da je treba prenehati z vmešavanjem v zadeve suverenih držav, saj je to eden izmed vzrokov terorizma.

Več