Ukrajina: evropski poslanci pozivajo k močnejšemu ukrepanju in solidarnosti
Poslanci so se na plenarnem zasedanju pridružili pozivom estonske premierke Kaje Kallas po izboljšavah evropske obrambe, manjši energetski odvisnosti in večji solidarnosti z Ukrajino.
Predsednica Parlamenta Roberta Metsola je ob odprtju razprave dejala: "Ponovno moramo oceniti vlogo Evrope v tem novem svetu. Povečati moramo naložbe v obrambne in inovativne tehnologije. Zdaj je čas, da sprejmemo odločne ukrepe za zagotovitev varnosti vseh Evropejcev. Čas za vzpostavitev resnične varnostne in obrambne unije ter zmanjšanje naše odvisnosti od Kremlja. Kar smo doslej videli v smislu evropskega usklajevanja, solidarnosti in enotnosti, je brez primere – in mora biti načrt za nas tudi v prihodnje.“
V luči ruskega napada na Ukrajino in kot predsednica vlade Estonije, države, ki ima 300-kilometrsko mejo z Rusijo, je Kaja Kallas pozvala k okrepitvi evropske obrambe in zmanjšanju energetske odvisnosti ter poudarila pomen zveze NATO. Govorila je tudi o pomenu prihodnosti Ukrajine: “V našem interesu je, da Ukrajina postane bolj stabilna, da je v njej večja blaginja in da trdno temelji na pravni državi. (...) Toda omogočiti Ukrajini, da postane članica, ni le naš interes, temveč tudi moralna dolžnost. Ukrajina se ne bori le za Ukrajino, temveč tudi za Evropo.”
Neposredno je nagovorila prebivalce Ukrajine in jim zagotovila, da EU ne ukrepa proti njim ter da so ukrepi namenjeni osamitvi predsednika Putina in njegove vlade. “Še naprej upamo na stabilno in demokratično Rusijo, ki je spoštljiva do svojih sosed in v kateri vlada pravna država."
Josep Borrell, visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredsednik Evropske komisije, je dejal, da smo vstopili v novo obdobje in da bodo posledice te vojne oblikovale evropske politike še desetletja. “Liberalnih vrednot ne bo mogoče braniti, če se k temu ne bo zavezala politika in če državljani ne bodo pripravljeni plačati cene za to. Bile bi le prazne besede, če nismo pripravljeni ukrepati, biti bolj enotni, bolj složni in plačati neizogibne cene, ki jih bodo prinesle kakršne koli strukturne spremembe.”
Arnaud Danjean (ELS, Francija) je pozval evropske države, naj ukrepajo složno: "Ruska invazija na Ukrajino je pričetek novega obdobja in Evropa mora na podlagi tega sklepati. Kaj to pomeni v praksi? (...) Na voljo imamo orodja, ki jih je potrebno le uporabiti. Niso nam manjkali orodja in instrumenti. Ne, manjkala nam je enotna politična volja naših držav članic."
Nathalie Loiseau (Renew, Francija) je dejala, da dosedanja dejanja ne zadostujejo. “Vidimo, da to ni dovolj. Narediti moramo več za zaščito prebivalcev Ukrajine in našo obrambo. Uporabljati moramo manj ruske nafte in plina. Ukrajini moramo zagotavljati več orožja. (...) Da se zaščitimo, si moramo močno prizadevati za izboljšanje porabe sredstev za obrambo.”
Iratxe García Pérez (Španija, S&D) je dejala, da “nikoli več ne bi smeli žrtvovati človekovih pravic za plin” in poudarila, da je potrebna boljša energetska infrastruktura. O beguncih je dejala, da EU potrebuje načrt, kako popraviti napake, narejene v begunski krizi leta 2015: “Dogovoriti se moramo o pravični razporeditvi beguncev in oblikovati ustrezne mehanizme za sprejemanje. To je priložnost za oblikovanje nove migracijske politike, ki bo tokrat osnovana na odgovornosti in solidarnosti.”
Ska Keller (Zeleni/ESZ, Nemčija) je dejala, da se Putin vojskuje proti Evropi kot celoti; proti demokraciji, pravni državi in svoboščinam, ki so univerzalne vrednote. “Kot Evropska unija, kot Unija, zgrajena za mir, moramo ukrepati za varnost Evrope.”
Anna Fotyga (ECR, Poljska) se je strinjala in poudarila, da Ukrajinci bijejo pravično vojno, saj branijo svoje ozemlje, svoje družine in nedolžne civiliste pred vojnimi zločini in zločini zoper človečnost. “Varnost naše celine v prihodnosti in verjetno globalna varnost sta močno odvisni od izida te vojne. Narediti moramo vse, kar je v naši moči, da jo ustavimo.”
Jaak Madison (ID, Estonija) je pozval k okrepitvi vojaške podpore in dejal, da "prej kot končamo vojno v Ukrajini, prej se bo Rusija vrnila na svoje ozemlje in prej se lahko begunci [..] vrnejo v svoje domove.”
Martin Schirdewan (Levica, Nemčija) pa je dejal, da uporaba vojaške sile ni rešitev za ta konflikt: “Če hočemo našim otrokom zagotoviti mirno prihodnost, moramo narediti konkretne korake k razorožitvi in k okrepitvi mednarodnih organizacij, k odpravljanju orožja za množično uničevanje. Morali se bomo tudi posvetiti varnostni infrastrukturi, ki bo osnovana na mednarodnem pravu in ki bo omogočala mirno reševanje konfliktov po diplomatski poti. ”
