Boj proti terorizmu: kako ukrepa EU?  

Nazadnje spremenjeno: 
 
Objavljeno:   
 

Deli to stran: 

Preprečevanje financiranja terorizma, nadzor nad borci, ki se vračajo iz tujine, učinkovit nadzor zunanje meje. To je le nekaj izmed ukrepov v boju proti terorizmu.


Večina Evropejcev dojema varnost kot eno izmed glavnih vrednot in prioritet. 77 % si jih želi, da bi EU na področju boja proti terorizmu naredila več. V Sloveniji je takšnega mnenja 71 % vprašanih.


Evropski ukrepi za preprečevanje terorističnih groženj in napadov obsegajo temeljitejše preglede na zunanjih mejah, obsežnejše in učinkovitejše mednarodno sodelovanje policij in tožilstev, večji nadzor osumljencev, onemogočanje financiranja terorizma in boj proti radikalizaciji.


Več o ukrepih lahko preverite v interaktivni infografiki.



Boljši nadzor meje


Evropa je za izboljšanje varnosti znotraj schengenskega sistema na zunanjih mejah uvedla sistematične in obvezne varnostne preglede za vse potnike, tudi za državljane EU.


Za beleženje gibanja neevropskih državljanov znotraj EU je leta 2017 začel veljati nov sistem elektronskega beleženja, ki omogoča avtomatsko preverjanje podatkov v varnostnih bazah podatkov.


Informacijski sistem ETIAS bo omogočil preverjanje ljudi, ki za vstop v EU ne rabijo vizumov, še preden ti stopijo na ozemlje unije. Informacijski sistem ETIAS je podoben tistim, ki ga uporabljajo oblasti v ZDA, Kanadi in Avstraliji.

Nekatere države v EU so za preprečevanje gibanja teroristov uvedle začasne interne mejne preglede. Parlament se s takšnimi kontrolami ne strinja, saj predstavljajo nevarnost delovanju schengenskega sistema in škodujejo prostemu pretoku ljudi in blaga znotraj EU. Uporabijo se lahko samo v primeru povišane stopnje ogroženosti in ob nepričakovanih dogodkih.


Več schengenskem sistemu in mejni politiki je na voljo v zbirki prispevkov.



Varovanje zunanjih mej EU


Evropska agencija za mejno in obalno stražo Frontex bo do leta 2027 dobila 10.000 stalnih pripadnikov. S temi varuhi meje bo omogočen učinkovit nadzor 13.000 kilometrov kopenskih in 66.000 kilometrov morskih zunanjih mej EU.


Nova stalna enota bo nudila podporo državam EU na terenu pri nalogah mejnega nadzora in vračanja nelegalnih prestopnikov, pristojna pa bo tudi za boj proti čezmejnemu kriminalu.


Ustavljanje tujih borcev


Od leta 2015 se je povečal delež versko spodbujenega terorizma. Po ocenah naj bi se okoli 5000 posameznikov iz Evrope odpravilo na konfliktna območja v Siriji in Iraku, kjer so se pridružili jihadističnim terorističnim skupinam.


EU je pripravila zakonodajo, ki takšne aktivnosti kriminalizira in omogoča pregon vseh, ki organizirajo ali se udeležujejo terorističnih usposabljan ali v te namene potujejo. Nova protiteroristična zakonodaja skupaj s strožjimi pregledi na zunanjih mejah omogoča omejevanje usposabljanja in potovanj tujih borcev.


Od leta 2015 se je število tujih borcev močno znižalo. Europol ugotavlja, da je začela Islamska država ob izgubi svoje moči borce pozivati, naj namesto potovanja v samooklicani kalifat in bojevanja na kriznih žariščih sami izvedejo improvizirane napade v domačih državah.


Preprečevanje takšnega delovanja je mogoče samo z močnim in učinkovitim mednarodnim sodelovanjem policije in pristojnih varnostnih ter obveščevalnih organov v evropskih državah.



Evidenca podatkov potnikov


Evropski poslanci so potrdili direktivo o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj.


Letalski prevozniki so z novo zakonodajo zavezani, da pristojnim organom držav članic posredujejo podatke o potnikih za lete iz tretjih držav v EU in iz Unije v tretje države. Podatki obsegajo imena potnikov, datume letov in način plačila.


Z zbiranjem, izmenjavo in analizo podatkov o letalskih potnikih bodo obveščevalne službe lahko odkrivale vzorce sumljivega vedenja. Vpogled v podatke bo dovoljen samo za posamezne primere in le za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja in pregona terorističnih in hudih kaznivih dejanj.


Več o izmenjavi podatkov o letalskih potnikov je na voljo v zbirki prispevkov.


Schengenski informacijski sistem (SIS) in Europol


Kriminalci in teroristi za zakrivanje sledi pogosto uporabljajo več identitet. Brez učinkovitega in hitrega deljenja podatkov med evropskimi policijami ter drugimi varnostnimi in obveščevalnimi organi je takšne prestopnike skoraj nemogoče zaznati.


Zato so bila leta 2018 posodobljena pravila o delovanju schengenskega informacijskega sistema SIS. Države bodo odslej zavezane podrobnosti o terorističnih in kriminalnih dejanjih deliti z vsemi državami članicami EU.


Policija in nadzorniki meje so tako ob pregledu osebnih dokumentov avtomatsko obveščeni o morebitnih opozorilih, povezanih z lastnikom dokumentov, kot na primer sumu o vpletenosti v teroristične aktivnosti, kriminalna dejanja, kraje ali informacije o pogrešanih osebah.


Europol, agencija kazenskega pregona Evropske unije, podpira izmenjavo podatkov med varnostnimi organi v državah znotraj EU. Parlament je leta 2016 podprl zakonodajo, ki Europolu daje več pooblastil na področju boja proti terorizmu.


Strožje proti financiranju terorizma


Pomemben ukrep za preprečevanje terorizma je blokada financiranja takšnih aktivnosti in onemogočanje njihovih logističnih operacij. Zato je EU leta 2018 posodobila direktivo o preprečevanju pranja denarja, ki bo lastništvo podjetij in skladov naredila bolj pregledno, omejila bo tudi možnosti anonimnega plačevanja s predplačniškimi karticami.


Pranje denarja je sicer kaznivo dejanje v vseh državah članicah EU, vendar je opredeljeno in kaznovano na različne načine. Storilci kaznivih dejanj lahko te razlike izrabijo in se odločijo delovati v državah z manj strogimi sankcijami.


Z novimi predpisi zoper pranje denarja se uvaja harmonizirana opredelitev kaznivih dejanj in kazenskih sankcij, povezanih s pranjem denarja, tudi premoženjske koristi iz kibernetskih kaznivih dejanj, poleg tega pa so odpravljene ovire za čezmejno sodelovanje sodnih in policijskih organov.


Po ocenah se v Evropski uniji s kriminalnimi dejavnostmi vsako leto ustvari 110 milijard EUR (1 % bruto domačega proizvoda EU). S prihodki iz kriminalnih dejavnosti in pranja denarja se lahko financirajo tudi teroristične dejavnosti.


Nevarno orožje v napačnih rokah


EU si močno prizadeva, da nevarno orožje ne zaide v napačne roke. Posodobitve skupne evropske zakonodaje o orožju predvidevajo strožji nadzor nad orožjem za streljanje s slepimi naboji in onesposobljenim orožjem, države članice EU pa morajo tudi vzpostaviti ustrezne nadzorne sisteme za izdajo in podaljševanje orožnih dovoljenj, ter okrepiti medsebojno izmenjavo podatkov o orožju v civilni uporabi.


Prav tako bo zaradi nedavno sprejetih evropskih pravil težje pridobivanje sestavin za izdelavo doma narejenih eksplozivnih teles. Takšna eksplozivna telesa so bila uporabljena v večini terorističnih napadov v Evropi, med drugim tudi v napadih v Parizu leta 2015, Bruslju leta 2016 in Manchestru 2017.


Preprečevanje radikalizacije


Teroristična propaganda se najpogosteje širi po spletu, predvsem preko aplikacij za neposredno sporočanje in družbenih omrežij. Parlament je tehnološka podjetja, kot so Facebook in YouTube pozval, naj sporne vsebine odstranijo v roku ene ure po prejemu zahtevka s strani pristojnih ustanov.


Več o tem, kako EU izboljšuje kibernetsko varnost, najdete v infografiki.


Preprečevanje radikalizacije je bilo tudi eno izmed glavnih priporočil odbora Evropskega parlamenta za boj proti terorizmu, ki je predlagal niz ukrepov za učinkovitejše soočenje s terorističnimi grožnjami v Evropi. Ukrepi med drugim predvidevajo okrepitev Europola, standardizirano deljenje podatkov in izboljšano sodelovanje med državami članicami, boj priti radikalizaciji na spletu in izven njega ter oblikovanje evropskega seznama radikaliziranih skrajnežev.


Dodana vrednost EU


Terorizem ogroža našo varnost, vrednote naših demokratičnih družb ter pravice in svoboščine evropskih državljanov. Boj proti terorizmu je ena od glavnih prednostnih nalog EU in njenih držav članic ter mednarodnih partnerjev.


Strategija EU za boj proti terorizmu, s katero naj bi se na svetovni ravni zoperstavili terorizmu in izboljšali varnost v Evropi, temelji na štirih stebrih: preprečevanje, zaščita, pregon in odzivanje. V okviru strategije je v vseh stebrih upoštevan pomen sodelovanja s tretjimi državami in mednarodnimi institucijami.


Evropska agenda za varnost za obdobje 2015–2020 omogoča sodelovanje držav članic pri odpravljanju varnostnih groženj in krepi skupna prizadevanja v boju proti terorizmu, organiziranemu kriminalu in kibernetski kriminaliteti. V agendi so določeni konkretni instrumenti in ukrepi, ki bodo uporabljeni v okviru tega skupnega delovanja za zagotavljanje varnosti in učinkovitejše spopadanje z najbolj perečimi grožnjami.