Boj proti terorizmu: kako ukrepa EU?

Preprečevanje financiranja terorizma, nadzor nad skrajneži, ki se vračajo iz tujine, učinkovit nadzor zunanje meje. To je le nekaj izmed ukrepov EU v boju proti terorizmu.

Flowers and a placard reading 'I am Samuel' are placed at the entrance of a middle school in Conflans-Sainte-Honorine, 30kms northwest of Paris, France, after Samuel Paty, a history teacher who had recently shown caricatures of the Prophet Mohammed in class was decapitate  by an attacker who has been shot dead by policemen. ©Bertrand GUAY/AFP
Učitelja zgodovine Samuela Patyja je obglavil napadalec po tem, ko je pri pouku pokazal slike preroka Mohameda. ©Bertrand GUAY/AFP

Večina Evropejcev dojema varnost kot eno izmed glavnih vrednot in prioritet

Evropski ukrepi za preprečevanje terorističnih groženj in napadov obsegajo temeljitejše preglede na zunanjih mejah, obsežnejše in učinkovitejše mednarodno sodelovanje policij in tožilstev, večji nadzor osumljencev, onemogočanje financiranja terorizma in boj proti radikalizaciji.

Več o terorističnih napadih, smrtih in aretacijah v EU v letih 2020 in 2019.

Evropska definicija terorističnih dejanj


Direktiva o boju proti terorizmu podaja evropsko pravno opredelitev terorističnih dejanj in za teroristična dejanja šteje vsa dejanja, ki so storjena z namenom:

  • resno zastraševati prebivalstvo ali
  • nezakonito izsiljevati vlado ali mednarodno organizacijo, da izvede ali opusti kakršno koli dejanje, ali
  • resno rušiti ali uničevati temeljne politične, ustavne, gospodarske ali socialne strukture države ali mednarodne organizacije.

 

Boljši nadzor meje


Po več terorističnih napadih je Evropa za izboljšanje varnosti znotraj schengenskega območja aprila 2017 na zunanjih mejah uvedla sistematične in obvezne varnostne preglede za vse potnike, tudi za državljane EU.

Za beleženje gibanja neevropskih državljanov znotraj EU so se Parlament in ministri držav članic leta 2017 dogovorili o vpeljavi novega biometričnega sistema elektronskega beleženja vstopa in izstopa, ki bo omogočal avtomatsko preverjanje podatkov v varnostnih bazah podatkov. Vpeljan naj bi bil leta 2022.

Informacijski sistem ETIAS pa bo omogočil preverjanje ljudi, ki za vstop v EU ne rabijo vizumov, še preden ti stopijo na ozemlje Unije. Informacijski sistem ETIAS je podoben tistim, ki ga uporabljajo oblasti v ZDA, Kanadi in Avstraliji.

Začasni nadzor notranjih meja


Nekatere države v EU so za preprečevanje gibanja teroristov začasno uvedle notranje mejne preglede. Parlament meni, da so takšni nadzori neupravičeni, saj predstavljajo nevarnost delovanju schengenskega sistema in meni, da se lahko uporabijo le v izrednih primerih.

Po letu 2015, ko se je odvijala migracijska kriza, prav tako pa so se povečale čezmejne teroristične grožnje, je več držav znotraj schengenskega območja vpeljalo začasni nadzor meja. Ta nadzor je bil nekajkrat podaljšan, nekatere države pa so meje zaprle tudi med pandemijo covida-19 z namenom upočasnitve širjenja virusa.

Parlament je večkrat kritiziral mejni nadzor znotraj schengenskega območja in pravi, da bi moral biti dopusten le kot skrajni ukrep. V resoluciji, sprejeti 17. aprila 2020, o usklajenemu ukrepanju EU proti pandemiji, je Parlament pozval države članice, naj sprejmejo le nujne in sorazmerne ukrepe glede mejnega nadzora, poudaril je, da je nujno povrniti delujoče schengensko območje.

Več o schengenskem sistemu in mejni politiki.

Varovanje zunanjih mej EU


Evropska agencija za mejno in obalno stražo Frontex bo do leta 2027 dobila 10.000 stalnih pripadnikov. S temi varuhi meje bo omogočen učinkovit nadzor 13.000 kilometrov kopenskih in 66.000 kilometrov morskih zunanjih mej EU. Nova stalna enota bo nudila podporo državam EU na terenu pri nalogah mejnega nadzora in upravljanja z migracijami, pristojna pa bo tudi za boj proti čezmejnemu kriminalu.

Parlament je v resoluciji, sprejeti julija 2021, podprl oblikovanje novega sklada za integrirano upravljanje meja in potrdili 6,24 milijarde evrov sredstev zanj. Novi sklad bo pomagal okrepiti zmožnosti držav članic na področju upravljanja meja in zagotavljal spoštovanje temeljnih pravic. Prispeval bo tudi k skupni, usklajeni vizumski politiki in vpeljal zaščitne ukrepe za ranljive ljudi, ki prihajajo v Evropo, še posebej otroke brez spremstva.

Sklad bo tesno povezan z novim skladom za notranjo varnost, ki se osredotoča na spoprijemanje z čezmejnimi grožnjami, organiziranim kriminalom in kibernetskim kriminalom. Sklad za notranjo varnost s proračunom 1,9 milijarde evrov je Parlament prav tako potrdil julija 2021.

Ustavljanje tujih teroristov


Od leta 2015 se je povečal delež versko spodbujenega terorizma. Po ocenah naj bi se do leta 2017 okoli 5000 posameznikov iz Evrope odpravilo na konfliktna območja v Siriji in Iraku, kjer so se pridružili džihadističnim terorističnim skupinam, število pa naj bi od takrat močno upadlo. Glede na dostopne podatke se je do leta 2019 iz tujine vrnilo le malo borcev, vendar v Siriji in Iraku ostaja na stotine evropskih državljanov s povezavami z Islamsko državo. 


EU je pripravila zakonodajo, ki takšne aktivnosti kriminalizira in omogoča pregon vseh, ki organizirajo ali se udeležujejo terorističnih usposabljanj ali v te namene potujejo. Nova protiteroristična zakonodaja skupaj s strožjimi pregledi na zunanjih mejah omogoča omejevanje usposabljanja in potovanj tujih borcev.


Preprečevanje takšnega delovanja je mogoče samo z močnim in učinkovitim mednarodnim sodelovanjem policije in pristojnih varnostnih ter obveščevalnih organov v evropskih državah.

Evidenca podatkov potnikov


Evropski poslanci so potrdili direktivo o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj.

Letalski prevozniki so z novo zakonodajo zavezani, da pristojnim organom držav članic posredujejo podatke o potnikih za lete iz tretjih držav v EU in iz Unije v tretje države. Podatki obsegajo imena potnikov, datume letov in način plačila.

Z zbiranjem, izmenjavo in analizo podatkov o letalskih potnikih bodo obveščevalne službe lahko odkrivale vzorce sumljivega vedenja. Vpogled v podatke bo dovoljen samo za posamezne primere in le za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja in pregona terorističnih in hudih kaznivih dejanj.


Več o izmenjavi podatkov o letalskih potnikov.

Schengenski informacijski sistem (SIS) in Europol


Kriminalci in teroristi za zakrivanje sledi pogosto uporabljajo več identitet. Brez učinkovitega in hitrega deljenja podatkov med evropskimi policijami ter drugimi varnostnimi in obveščevalnimi organi je takšne prestopnike skoraj nemogoče zaznati.

Zato so bila leta 2018 posodobljena pravila o delovanju schengenskega informacijskega sistema SIS. Države bodo odslej zavezane podrobnosti o terorističnih in kriminalnih dejanjih deliti z vsemi državami članicami EU.

Policija in nadzorniki meje so tako ob pregledu osebnih dokumentov avtomatsko obveščeni o morebitnih opozorilih, povezanih z lastnikom dokumentov, kot na primer sumu o vpletenosti v teroristične aktivnosti, kriminalna dejanja, kraje ali informacije o pogrešanih osebah.

Europol, agencija kazenskega pregona Evropske unije, podpira izmenjavo podatkov med varnostnimi organi v državah znotraj EU. Parlament je leta 2016 podprl zakonodajo, ki Europolu daje več pooblastil na področju boja proti terorizmu.

Komisija je 9. decembra 2020 v sklopu svojih protiterorističnih prizadevanj predlagala nadaljno krepitev pristojnosti Europola: obveščanje o osumljencih in kriminalcih naj bi bila nova kategorija obvestil znotraj schengenskega informacijskega sistema, hkrati pa bi se okrepila vloga Europola na področju raziskav in inovacij, kar bi omogočilo procesiranje večjih in kompleksnih zbirk podatkov, s tem pa soočanje z izzivom masovnih podatkov.

Več o izboljšavah pristojnosti Europola za boj proti kriminalu in terorizmu

Strožje proti financiranju terorizma


Pomemben ukrep za preprečevanje terorizma je blokada financiranja takšnih aktivnosti in onemogočanje njihovih logističnih operacij. Zato je EU leta 2018 posodobila direktivo o preprečevanju pranja denarja, da bi lastništvo podjetij in skladov naredila bolj pregledno in omejila izzive anonimnega plačevanja s predplačniškimi karticami.

Pranje denarja je sicer kaznivo dejanje v vseh državah članicah EU, vendar je opredeljeno in kaznovano na različne načine. Storilci kaznivih dejanj lahko te razlike izrabijo in se odločijo delovati v državah z manj strogimi sankcijami. S predpisi zoper pranje denarja iz leta 2018 se je uvedla harmonizirana opredelitev kaznivih dejanj in kazenskih sankcij, povezanih s pranjem denarja, tudi premoženjske koristi iz kibernetskih kaznivih dejanj, poleg tega pa so odpravljene ovire za čezmejno sodelovanje sodnih in policijskih organov.

Podatki kažejo, da v Evropski uniji kriminalci letno pridobijo 110 milijard evrov, le 1 odstotek od tega je zasežen. S prihodki iz kriminalnih dejavnosti in pranja denarja se lahko financirajo tudi teroristične dejavnosti.

Parlament je 10. julija 2020 pozdravil novi akcijski načrt Komisije za učinkovito spopadanje s pranjem denarja in financiranjem terorizma. Resolucija podpira mnogo strožji odnos do držav, ki zavlačujejo s prevzemanjem predpisov proti pranju denarja v nacionalno zakonodajo. Poslanci so pozvali tudi, da je treba rizične tretje države dati na črni seznam.

Nevarno orožje v napačnih rokah


EU si močno prizadeva, da nevarno orožje ne zaide v napačne roke. Posodobitve skupne evropske zakonodaje o orožju predvidevajo strožji nadzor nad orožjem za streljanje s slepimi naboji in onesposobljenim orožjem, države članice EU pa morajo tudi vzpostaviti ustrezne nadzorne sisteme za izdajo in podaljševanje orožnih dovoljenj, ter okrepiti medsebojno izmenjavo podatkov o orožju v civilni uporabi.

Prav tako bo zaradi nedavno sprejetih evropskih pravil težje pridobivanje sestavin za domačo izdelavo eksplozivnih teles. Takšna eksplozivna telesa so bila uporabljena v večini terorističnih napadov v Evropi, med drugim tudi v napadih v Parizu leta 2015, Bruslju leta 2016 in Manchestru 2017.

Preprečevanje radikalizacije


Teroristična propaganda se najpogosteje širi po spletu, predvsem preko aplikacij za neposredno sporočanje in družbenih omrežij. Aprila 2021 je Parlament potrdil nove predpise, ki obvezujejo tehnološka podjetja, kot sta Facebook in YouTube, da teroristične vsebine odstranijo ali onemogočijo dostop do njih v roku ene ure po prejemu zahtevka s strani pristojnih organov. Novi predpisi izvzemajo novinarske ali izobraževalne vsebine.

Več o tem, kako EU izboljšuje kibernetsko varnost, najdete v infografiki.


Preprečevanje radikalizacije je bilo tudi eno izmed glavnih priporočil posebnega odbora Evropskega parlamenta za boj proti terorizmu, ki je zaključil svoj enoletni mandat leta 2018. Parlament je na tej podlagi predlagal niz ukrepov za učinkovitejše soočenje s terorističnimi grožnjami v Evropi. Ukrepi med drugim predvidevajo okrepitev Europola, standardizirano deljenje podatkov in izboljšano sodelovanje med državami članicami, boj priti radikalizaciji na spletu in izven njega ter oblikovanje evropskega seznama radikaliziranih skrajnežev.

Decembra 2020 je Parlament podprl strategijo EU o varnostni uniji za obdobje 2020-2025 in novo agendo proti terorizmu, ki se proti terorizmu bori denimo z zagotavljanjem priložnosti za ogrožene mlade in podpiranjem rehabilitacije radikaliziranih zapornikov.

Več o tem, kaj so vzroki za radikalizacijo in kako jo preprečevati

Dodana vrednost EU


Boj proti terorizmu je ena od glavnih prednostnih nalog institucij EU. Strategija EU za boj proti terorizmu temelji na štirih stebrih: preprečevanju, zaščiti, pregonu in odzivanju. V okviru strategije je v vseh stebrih upoštevan pomen sodelovanja s tretjimi državami in mednarodnimi institucijami.

Strategija EU za varnostno unijo, ki jo je predstavila Komisija, pomaga pri sodelovanju držav članic na treh ključnih področjih: boju proti organiziranemu kriminalu in kibernetskem kriminalu, boju proti terorizmu ter boju proti radikalizaciji. EU se prav tako trudi okrepiti zunanjo varnost, pri čemer sodeluje z državami izven EU.

Več o džihadističnem terorizmu v Evropi od leta 2015.