Schengen: vodič po evropskem območju prostega gibanja  

Nazadnje spremenjeno: 
 
Objavljeno:   
 

Prostor prostega gibanja ljudi, dobrin in kapitala, poznan pod imenom schengen, je eden izmed dosežkov evropske integracije, ki je v našem vsakdanjem življenju najbolj opazen.

Avtomobili pred varnostnim pregledom  

Kaj je schengen?


Schengensko območje ali na kratko kar schengen je območje odpravljenih notranjih meja držav Evropske unije in je eden izmed stebrov evropskega povezovanja in sodelovanja. Je največje območje prostega gibanja na svetu. Od leta 1995, ko so bile ukinjene mejne kontrole za ljudi znotraj območja, predstavlja materializacijo pravice prostega gibanja več kot 400 milijonov evropskih državljanov znotraj EU. To pomeni, da lahko potujemo, študiramo, delamo in se upokojimo kjer koli v Evropski uniji, od pravic prostega pretoka pa imajo velike koristi tudi podjetja in evropsko gospodarstvo.


Ime je dobil po luksemburškem mestu Schengen, kjer je bil leta 1985 podpisan prvi sporazum o skupnem prostoru brez notranjih mej. Hkrati z odpravo kontrol na notranjih mejah so bila uvedena skupna pravila za nadzor nad zunanjimi mejami ter poglobljeno pravosodno in policijsko sodelovanje pri preprečevanju kaznivih dejanj. EU z rednim ocenjevanjem vseh držav v schengenskem območju preverja pravilno uporabo dogovorjenih pravil.

Preverite, kakšne posledice ima covid-19 za svobodo gibanja v EU

Zemljevid schengenskega območja  

Katere države so del schengenskega območja?


Schengensko območje trenutno sestavlja 26 držav: 22 držav članic Evropske unije in štiri pridružene države: ki niso članice EU: Islandija, Norveška, Švica in Lihtenštajn.


Članice območja prostega gibanja so vse države EU razen petih: Irske, ki ohranja sistem območja prostega gibanja z Veliko Britanijo, ter Hrvaške, Romunije, Bolgarije in Cipra, ki se bodo pridružile schengenskemu območju v prihodnosti.

Več o povečanju schengenskega območja

Namen in koristi


Znotraj schengenskega prostora vsak dan potuje približno 3,5 milijona ljudi. Odsotnost notranjih mejnih kontrol jim prihrani veliko časa in olajša potovanje. Vendar pa vsi potniki ne uživajo enakih pravic - te se namreč razlikujejo glede na to, od kod prihajamo. Evropski državljani pri tem uživajo večji obseg pravic kot potniki, ki prihajajo izven EU.


Vsi evropski državljani lahko kot turisti brez posebne registracije za tri mesece ostanejo v drugi državi članici EU (pri sebi morajo imeti le veljaven osebni dokument). Lahko tudi živijo v drugi državi članici za potrebe dela, pri čemer so deležni enakovredne obravnave kot domačini. Evropski poslovneži in podjetja lahko brez ovir poslujejo v članicah EU pod enakimi pogoji kot v domači državi, študenti pa lahko v drugih državah EU študirajo in v njih za čas študija legalno prebivajo.


Pravice, ki jih prinaša prost pretok ljudi in dobrin, močno vplivajo na življenja Evropejcev. Po ocenah bi ponovno zaprtje notranjih mej v EU v desetih letih stalo kar 100 do 230 milijard evrov dodatnih stroškov in onemogočilo dnevna čezmejna potovanja, ki jih trenutno opravlja približno 1,7 milijona ljudi.


Preverite, kakšne posledice ima covid-19 na svobodo gibanja v EU

Schengenski vizum v potnem listu ©AP Images/European Union-EP  

Zagotavljanje varnosti v schengenskem območju

 

Namen schengenskega območja je, da se temeljit nadzor opravi ob vstopu vanj, potem pa se ljudje lahko prosto gibajo po schengenskem prostoru (pri čemer morajo vedno imeti pri sebi veljaven osebni dokument). Policija, cariniki in drugi pristojni organi imajo sicer pravico, da ljudi po potrebi preverijo tudi kjerkoli znotraj schengenskega sistema.


Schengen tudi obsega skupno politiko vizumov, ki državljanom tretjih držav po preverjanju omogoča začasno gibanje znotraj prostora, ter tesno sodelovanje državnih varnostnih organov, carinikov, policije, kriminalistov in drugih pristojnih služb pri zagotavljanju varnosti.


EU je v zadnjem času sprejela vrsto ukrepov, ki izboljšujejo delovanje in varnost schengenskega območja: natančnejše in sistematično preverjanje vseh ljudi, ki vstopajo v EU na njenih zunanjih mejah, vključno z državljani unije, nov sistem za registracijo vstopov in izstopov iz EU za državljane tretjih držav, okrepljen nadzor zunanjih meja EU z evropsko agencijo za meje ter več pristojnosti za Europol.


K varnosti močno pripomore tudi schengenski informacijski sistem, centralizirana in obsežna podatkovna zbirka z informacijami, ki podpira nadzor zunanjih meja in sodelovanje na področju kazenskega pregona. Schengenski informacijski sistem je bil prenovljen, kar bo še povečalo varnost Evropejcev. Izboljšave si lahko ogledate v infografiki.


Zunanje in notranje meje

 

Od leta 2015 se je zaradi povečanih migracijskih tokov v EU in varnostnih groženj, kot so terorizem in mednarodne kriminalne dejavnosti, nekaj držav članic odločilo za ponovno vzpostavitev mejnih kontrol. Zaradi izbruha covida-19 leta 2020 so nekatere države ponovno uvedle mejni nadzor, s čimer so hotele nadzorovati širjenje virusa.


Parlament je večkrat kritiziral nadzor na notranjih mejah schengenskega območja in dejal, da so sprejemljive le v skrajnih primerih. V resoluciji, sprejeti 17. aprila 2020, o uskaljenih ukrepih EU za boj proti pandemiji, je Parlament pozval države članice, naj glede nadzora na notranjih mejah sprejemajo le nujne in sorazmerne ukrepe, ter poudaril, da se je nujno vrniti k popolnoma delujočemu schengenskemu območju.

Izzivi in rešitve


Upravljanje migracij in varnost zunanjih mej sta izziv za Evropo. Leta 2015 je agencija za zunanje meje EU Frontex naštela 1,83 milijona nezakonitih prečkanj zunanjih meja EU. Ta številka je v letu 2019 padla na 125.100, a ne glede na to Evropska unija poskuša sprejeti ukrepe za strožji nadzor nad mejami Unije ter bolj učinkovito obravnavo prošenj za azil.


Ti izzivi so pripeljali do izboljšav nadzora zunanjih evropskih mej. Vzpostavitev instrumentov in teles, kot na primer schengenski informacijski sistem, informacijski sistem za vizume, evropska agencija za mejno in obalno stražo Frontex ter strožji nadzor nad vstopi in izstopi iz schengna.

Parlament je v resoluciji, sprejeti julija 2021, podprl oblikovanje novega sklada za integrirano upravljanje meja in potrdili 6,24 milijarde evrov sredstev zanj. Novi sklad bo pomagal okrepiti zmožnosti držav članic na področju upravljanja meja in zagotavljal spoštovanje temeljnih pravic. Prispeval bo tudi k skupni, usklajeni vizumski politiki in vpeljal zaščitne ukrepe za ranljive ljudi, ki prihajajo v Evropo, še posebej otroke brez spremstva.

Sklad bo tesno povezan z novim skladom za notranjo varnost, ki se osredotoča na spoprijemanje z čezmejnimi grožnjami, organiziranim kriminalom in kibernetskim kriminalom. Sklad za notranjo varnost s proračunom 1,9 milijarde evrov je Parlament prav tako potrdil julija 2021.

Odkrivanje oseb, ki lahko v Evropi predstavljajo varnostno grožnjo, kot so kriminalci in teroristi, bo kmalu zaradi informacijskega sistema ETIAS mnogo hitrejše in učinkovitejše. Evropski sistem varnostnega preverjanja ETIAS je podoben tistim, ki ga uporabljajo oblasti v ZDA, Kanadi in Avstraliji. Omogočil bo preverjanje ljudi, ki za vstop v EU ne rabijo vizumov, še preden ti stopijo na ozemlje Unije. Ta nadzor bi bil lahko uveden že leta 2022.
Poleg tega so poslanci potrdili načrte, da se evropski agenciji za mejno in obalno stražo do leta 2027 dodeli stalni korpus 10.000 mejnih stražarjev in s tem poveča varnost Evrope.