Obramba: Ali EU res ustvarja evropsko vojsko?  

Nazadnje spremenjeno: 
 
Objavljeno:   
 

Čeprav evropska vojska ne obstaja in obramba ostaja v ekskluzivni pristojnosti držav članic, EU spodbuja sodelovanje na obrambnem in varnostnem področju.

Photo by European Defence Agency  

Od leta 2016 je bilo na področju varnosti in obrambe v EU narejenega veliko. Številne iniciative spodbujajo meddržavno sodelovanje in povečujejo pripravljenost Evrope, da se obrani pred varnostnimi grožnjami. Članek ponuja pregled razvoja dogodkov na tem področju.

Evropske obrambne sile: velika pričakovanja


Evropejci od EU pričakujejo, da zagotavlja varnost in mir. Glede na raziskavo Eurobarometer iz leta 2017 jih tri četrtine (75 %) podpira skupno evropsko varnostno in obrambno politiko, večina (55 %) si želi tudi oblikovanje skupne evropske vojske. V novejši raziskavi javnega mnenja (2018) je 68 % vprašanih Evropejcev odgovorilo, da si želi več ukrepanja EU na področju obrambe.

Evropski voditelji so spoznali, da nobena država v EU ni dovolj velika in močna, da bi se lahko sama uspešno lotila globalnih varnostnih in obrambnih groženj. Francoski predsednik Macron je tako na primer leta 2017 pozval k oblikovanju skupnega evropskega obrambnega projekta, zametka prave evropske vojske, ki bi se lahko uspešno branila pred močnimi sovražniki. Nemška kanclerka Merkel je v nagovoru v Evropskem parlamentu novembra 2018 izjavila, da moramo delati na viziji, po kateri bomo nekoč ustvarili močno evropsko vojsko, napredovanje v smeri proti oblikovanju varnostne in obrambne unije pa je bila tudi ena izmed prioritet komisije Ursule von der Leyen.

Eurobarometer iz leta 2018: odstotek Evropejcev, ki meni, da mora EU storiti več na področju varnostne in obrambne politike  

Ukrepi EU za spodbujanje obrambnega sodelovanja


Skupna obrambna politika je sestavni del skupne evropske zunanje in varnostne politike. Postopno oblikovanje skupne obrambe je zapisano v 42. členu Lizbonske pogodbe, ki pa ob enem tudi določa, da evropska obrambna politika ne sme posegati v suverenost posameznih držav na tem področju, vključno z odločitvama za nevtralnost ali članstvo v zvezi NATO.


V zadnjih letih je EU začela izvajati številne ukrepe, ki prinašajo več sredstev za obrambo in varnost, povečujejo učinkovitost vojske, spodbujajo sodelovanje med državami in podpirajo razvoj zmogljivosti:


Izdatki za obrambo: več, bolje, skupaj


Na vrhu zveze NATO leta 2014 so se države EU, ki so tudi članice NATA zavezale, da bodo do leta 2014 povečale svoje izdatke za obrambo na 2 odstotka svojega brutodomačega proizvoda. Evropski parlament države poziva, naj te zaveze izpolnijo.

Ocene zveze NATO iz leta 2019 kažejo, da je več kot 2 % BDP za obrambo namenilo le pet držav EU (Grčija, Estonija, Latvija, Poljska in Litva).

Vendar pa za gradnjo evropske obrambe niso pomembni zgolj višji izdatki, temveč predvsem učinkovitejša poraba teh sredstev. Skupno so izdatki EU za obrambo drugi najvišji na svetu (za ZDA), a ocene kažejo, da letno zaradi podvajanja zmogljivosti in ovir pri javnem naročanju izgubimo kar 26,4 milijarde evrov. Na tem področju lahko EU s skupnimi ukrepi zagotovi smotrnejšo in učinkovitejšo porabo javnega denarja.

Če želimo na področju obrambe in varnosti ostati svetovna velesila, moramo učinkoviteje izkoristiti skupne zmogljivosti, sicer nas bodo prehitele druge velike države. Po ocenah naj bi leta 2025 EU iz drugega mesta na svetu po izdatkih za obrambo izrinila Kitajska.


Obramba: Kako z manj narediti več? Združiti obrambne zmogljivosti EU  

Stališče Evropskega parlamenta


Evropski parlament je večkrat pozval, naj se bolje izrabijo možnosti, ki jih omogoča Lizbonska pogodba glede oblikovanja evropske obrambne unije. Podpira več sodelovanja, več naložb in združevanje virov, s katerim bi ustvarili sinergije na ravni EU, ki bi zagotovile boljšo zaščito Evropejcev.

Izzivi


EU se srečuje ne le s praktičnimi izzivi, temveč mora tudi uskladiti različne tradicije in strateške kulture. Parlament meni, da bi to lahko dosegli z belo knjigo EU o obrambi, ki bi nakazala pot nadaljnjega razvoja prihodnje skupne obrambne politike EU.