Gensko spremenjeni organizmi: kar morate vedeti 

Nazadnje spremenjeno: 
 
Objavljeno:   
 
GSO v EU  

Uporaba gensko spremenjenih organizmov je občutljivo vprašanje.

EU ima za gojenje gensko spremenjenih rastlin zelo stroga pravila; kdor jih hoče posaditi in nato pridelek prodajati, mora najprej dobiti dovoljenje. Od aprila 2015 se lahko države EU same odločijo, ali bodo dovolile gojenje gensko spremenjenih rastlin na svojem ozemlju, 28. oktobra pa so poslanci glasovali proti temu, da bi lahko države same odločale tudi o tem, ali bodo na svojem ozemlju dovolile tudi njihovo trženje.

Kaj je gensko spremenjen organizem (GSO)?

 

Gre za organizem, katerega genski material je bil umetno spremenjen z namenom, da bi organizmu dali posebne lastnosti (odpornost rastlin na bolezni, škodljivce; večji donos)


Katere rastline so gensko spremenjene?

 

Predvsem gre za koruzo, bombaž, sojo, oljno ogrščico.


Ali so GSO v EU dovoljeni?

 

Za gojenje in trženje GSO je treba v EU dobiti dovoljenje, ki je izdano na podlagi znanstvene ocene tveganja.


V EU je dovoljenje za gojenje leta 1998 dobila koruza MON810. Gre za edino gensko spremenjeno rastlino, ki jo je mogoče gojiti v EU. Dovoljenje za gojenje se je izteklo in je sedaj v postopku za podaljšanje.


Koruzo MON810 največ gojijo v Španiji. Manjši nasadi so še na Portugalskem, Češkem, v Romuniji in na Slovaškem.


Skupaj s koruzo MON810 na dovoljenje za gojenje v tem trenutku čaka še osem genetsko spremenjenih rastlin.


V EU ima dovoljenje za trženje 58 gensko spremenjenih rastlin. Gre predvsem za hrano in krmo za živali (koruza, soja, oljna repica).


Trenutno teče 58 postopkov za pridobitev dovoljenj za trženje GSO.


Ali prebivalci EU jedo GSO? Kako je to mogoče vedeti?

 

Večina GSO je v EU namenjena za krmo živali. Prisotnost GSO je mogoča v uvoženi hrani.


Pravila EU zahtevajo, da je na živilih in krmi jasno označeno, da vsebujejo GSO (če je delež GSO večji od 0,9 odstotka).


Če živila in krmila GSO ne vsebujejo, se lahko podjetja sama odločijo, ali bodo to dejstvo omenila na embalaži izdelkov.


Kdo izdaja avtorizacije za GSO v EU?

 

To je odvisno od tega, ali gre za dovoljenja za gojenje ali trženje.


Dovoljenje za gojenje GSO je izdano na ravni EU. Zadnjo besedo pa imajo vseeno države članice. Nova direktiva o GSO jim namreč daje možnost, da na svojem ozemlju gojenje GSO prepovedo, četudi je določen GSO dobil dovoljenje na ravni EU. Države lahko prepoved utemeljijo z okoljskimi, zdravstvenimi in drugimi razlogi.


Za trženje GSO Evropska komisija predlaga enak pristop kot za gojenje. Države članice naj bi imele zadnjo besedo pri tem, ali bodo na svojem ozemlju dovolile trženje GSO.


Člani odbora za okolje pa menijo, da bi lahko tak pristop pripeljal do ponovnega vzpostavljanja mejnega nadzora med državami, ki trženje GSO dovoljujejo in tistimi, ki ga ne. Odbor je zato zavrnil predlog.


Kako zdaj poteka izdaja dovoljenj za trženje GSO v EU?

 

Poslanci so sledili mnenju odbora za okolje in na plenarnem zasedanju s 577 glasovi za, 75 proti in 38 vzdržanimi zavrnili možnost, da bi lahko države same odločale o tem, ali bodo dopustile trženje GSO na svojem ozemlju ali ne.


V veljavi torej ostajajo sedanja pravila. V skladu z njimi lahko večina v Svetu EU, ki predstavlja države članice, dovoli ali prepove trženje GSO v celotni EU. Če ni mogoče oblikovati večine za odločitev o dovoljenju oz. prepovedi v Svetu EU, potem odločitev sprejme Komisija.