Podnebne spremembe: Kako bolje izkoristiti gozdove kot ponore ogljika
V infografikah si oglejte, kako hoče EU še bolje izkoristiti sposobnost gozdov, da iz ozračja vsrkavajo ogljikov dioksid - toplogredni plin, odgovoren za podnebne spremembe.
EU je zagnala vrsto pobud za zmanjševanje izpustov. Gozdovi imajo ključno vlogo pri zajetju ogljikovega dioksida iz ozračja. Ker ima ogljikov dioksid v nasprotnem primeru veliko vlogo pri globalnemu segrevanju, želi EU s predpisi povečati ponore ogljika.
Parlament je marca 2023 sprejel nove ambiciozne predpise o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu (LULUCF). Namen predpisov je do leta 2030 povečati ponore ogljike za 15 odstotkov. Predpise mora uradno potrditi še Svet.
Pomen gozdov v EU: ključni podatki
Gozdovi v EU vsrkajo ekvivalent 7 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov letno.
Pokrivajo 159 milijonov hektarjev ali 43,5 odstotkov površine Evropske unije. Delež površine gozdov se med državami bistveno razlikuje, najmanj jih je na Malti, 10 odstotkov, na Finskem pa skoraj 70 odstotkov. V Sloveniji gozd pokriva 63 odstotkov ozemlja, kar državo uvršča med najbolj gozdnate članice Unije.
Poleg tega, da so ponori ogljika, imajo tudi izjemno vlogo v gospodarstvu in vrsto pomembnih drugih funkcij za ekosisteme: preprečujejo erozijo prsti, so pomemben del vodnega cikla, zagotavljajo biotsko raznovrstnost in uravnavajo lokalno podnebje.
Raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo
Posodobljeni načrti EU se nanašajo predvsem na sektor, ki obsega kmetijstvo, gozdarstvo in spremembo namembnosti zemljišč.
Te dejavnosti so odgovorne za spuščanje CO2 v ozračje, še posebej, ko se gozdovi spremenijo v kmetijsko zemljišče, ko se drevesa posekajo ali pa se kmetijsko zemljišče uporabi za živino.
Hkrati pa je to edini sektor, ki lahko CO2 iz ozračja tudi odstranjuje črpa, predvsem z gozdovi.
Kakšni so novi predpisi?
EU namerava z novimi predpisi povečati naravne ponore ogljika v EU in sicer z obnovitvijo mokrišč in močvirij, ustvarjenjem novih gozdov ter preprečitvijo krčenja gozdov. Posledično se bodo izpusti do leta 2030 zmanjšali za 57 odstotkov, prejšnji cilji so vsebovali zmanjšanje za 55 odstotkov. Vsaj 310 milijonov ton ogljikovega dioksida bo odstranjenih.
Države EU bodo imele od leta 2026 nacionalno obvezujoče cilje do leta 2030 za odstranitev izpustov iz sektorja za rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvo. Cilji bodo temeljili na prejšnjih stopnjah odstranjevanja izpustov, kot tudi na potencialu za nadaljnjo odstranjevanje. Do leta 2026 bodo morale države EU zagotoviti, da količina izpustov ne presega odstranjenih izpustov v sektorju.
EU bo s predpisi izboljšala nadzor in omogočila državam EU več prožnosti, vključno z odškodnino v primeru motenj v naravi (na primer gozdni požari, škodljivci ali nevihte) in možnosti uporabe kreditov za izravnavo izpustov iz sektorjev, ki so vključeni v uredbo o porazdelitvi prizadevanj.
Prizadevanja EU za zmanjšanje izpustov
Spremembe na področju rabe zemljišč in gozdarstva so del svežnja "pripravljeni na 55", katerega namen je doseči cilje EU glede zmanjšanja izpustov za vsaj 55 odstotkov do leta 2030, kot je določeno v podnebnih pravilih.
V svežnju so med drugim tudi predlogi o trgovanju z izpusti, deljenju bremen med državami, izpustih avtomobilov, obnovljivi energiji in energetski učinkovitosti.
Članek je bil objavljen 13. septembra 2017 in se občasno posodablja.
