Rak na delovnem mestu: predpisi o zaščiti zaposlenih
Več kot polovico smrti zaradi z delom povezanih bolezni povzročijo rakava obolenja. Evropski predpisi so namenjeni boljši zaščiti zaposlenih pred rakotvornimi snovmi.
EU je sprejela predpise, katerih cilj je zmanjšati tveganje, da bi delavci resno zboleli. Obstajajo pravila, ki omejujejo izpostavljenost številnim škodljivim snovem. Seznam se redno pregleduje in posodablja. Obstajajo pa tudi posebna pravila za boljšo zaščito delavcev pred azbestom.
Ureditev nevarnih snovi na delovnem mestu
Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju 17. februarja 2022 izglasovali posodobitev evropskih predpisov o omejevanju škodljivih snovi na delovnem mestu, da bi še bolj zmanjšali nevarnost, da delavci zbolijo. Predpisi razširjajo pristojnosti direktive o kancerogenih ali mutagenih snoveh na delovnem mestu, ki bo obsegala tudi snovi, ki škodijo reproduktivnemu zdravju.
Direktiva določa mejne vrednosti izpostavljenosti akrilonitrilnim in nikljevim spojinam in nižjo mejno vrednost izpostavljenosti benzenu. Parlamentu je uspelo doseči, da dogovor vsebuje tudi zahtevo, da morajo biti zdravstveni delavci, ki delajo z nevarnimi snovmi, bolje usposobljeni. Komisijo so pozvali, naj pripravi seznam izdelkov in smernic ravnanja z njimi do konca leta 2022.
Leta 2017 so poslanci med prvo revizijo direktive o prisotnosti škodljivih snovi na delovnem mestu na seznam nevarnih snovi uvrstili 11 novih karcinogenih substanc.
Mejne vrednosti zajemajo tudi izpostavljenost snovem preko rokovanja ali preko vdihavanja hlapov. Decembra 2018 so poslanci direktivi dodali 8 novih snovi, ki med drugim vključujejo hlape dizelskih goriv ter rabljeno motorno olje.
Poslanci so leta 2019 potrdili še strožje predpise, ki so uvedli mejne vrednosti izpostavljenosti petim novim nevarnim snovem, ki se uporabljajo predvsem pri proizvodnji baterij, taljenju cinka in bakra, v laboratorijskih raziskavah, proizvodnji elektronskih aparatov in reciklaži.
Boljša zaščita pred azbestom
Vsako leto umre v EU več kot 70.000 ljudi zaradi izpostavljenosti azbestu.
Parlament je oktobra 2023 sprejel predpise, ki zmanjšujejo najvišjo dovoljeno raven izpostavljenosti azbestu. Cilj zakonodajnega besedila je zaščititi delavce EU, temelji pa na začasnemu dogovoru, ki so ga evropski poslanic junija 2023 dosegli s Svetom.
Mejna vrednost izpostavljenosti pri delu bo desetkrat nižja, saj se bo mejna vrednost zmanjšala z 0,1 na 0,01 azbestnih vlaken na kubični centimeter (cm³). Prehodno obdobje ni predvideno.
Po šestih letih bodo države članice primorane preiti na sodobnejšo in občutljivejšo tehnologijo, ki je znana kot elektronska mikroskopija, s katero je mogoče zaznati tanjša vlakna. Parlament je v resoluciji, sprejeti oktobra 2021, pozval k evropski strategiji za odstranitev vsega azbesta in izboljšanje obstoječih pravil.
Rak na delovnem mestu: ključna dejstva
Rak je najpogostejši vzrok smrti zaradi z delom povezanih bolezni. Podatki kažejo, 52 odstotkov z delom povezanih smrti povzroči rak, 24 odstotkov bolezni srca in ožilja, 22 odstotkov druge bolezni, za 2 odstotka so krive poškodbe.
Najpogostejši tipi z delom povezanega raka so pljučni rak, mezotelioma (zaradi izpostavljenosti azbestu) in rak na mehurju.
Gradbeništvo, kemična, avtomobilska in pohištvena industrija ter proizvodnja hrane in oblačil so sektorji, kjer so rakava obolenja še posebej razširjena.
Več o ukrepih Evropskega parlamenta proti raku:
- Zaradi raka na dojkah v Evropi vsako leto umre 90.000 žensk
- Glifosat: Parlament želi, da je zdravje ljudi na prvem mestu
- Četrtina Evropejcev kadi: bodo nove omejitve za trženje tobaka ta delež zmanjšale?
Več informacij o zaščiti delavcev lahko najdete tudi v člankih Kako EU izboljšuje javno zdravje? in Kako EU izboljšuje pravice delavcev in pogoje dela.
