Zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v EU: nacionalni cilji do leta 2030

Uredba o porazdelitvi prizadevanj državam članicam nalaga zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, da bo EU dosegla svoj cilj: neto nič izpustov do leta 2050.

Polnjenje električnega avtomobila
Električni avto med polnjenjem. München, Nemčija.

EU si je zadala cilj močno zmanjšati svoje izpuste toplogrednih plinov, s čimer hoče prispevati k boju proti podnebnim spremembam. Do leta 2050 hoče EU doseči podnebno nevtralnost, kar je, skupaj z vmesnim ciljem zmanjšati izpuste za 55 odstotkov do leta 2030, zapisano v evropskih podnebnih pravilih. EU si te cilje prizadeva doseči z različnimi pobudami. Med njimi je uredba o porazdelitvi prizadevanj, ki se posodablja v sklopu zakonodajnega svežnja "pripravljeni na 55".

Kaj je porazdelitev prizadevanj?


Uredba o porazdelitvi prizadevanj določa obvezujoče cilje za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za vsako državo EU v sektorjih, ki jih ne pokriva sistem tekmovanja z izpusti, kot so promet, kmetijstvo, gradbeništvo in upravljanje z odpadki. Ti sektorji so odgovorni za večino izpustov toplogrednih plinov v EU - okoli 60 odstotkov.

Namen uredbe je zagotoviti, da vse države EU sodelujejo v prizadevanjih za zmanjšanje izpustov iz teh sektorjev. Določa zavezujoče letne cilje za izpuste po državah v obdobju 2021-2030, pravila za določanje letnih dopustnih izpustov in kriterije za ocenjevanje napredka.

Trenutno je cilj uredbe zmanjšati izpuste v teh sektorjih za 29 odstotkov do leta 2030, v skladu z zelenim dogovorom pa bi morali biti ti cilji višji.

Parlament je 8. junija 2022 podprl zvišanje cilja do leta 2030 na 40 odstotkov.

Kakšni so predlagani nacionalni cilji?


Zmožnosti zmanjševanja izpustov se po državah razlikujejo, kar je upoštevano pri določanju ciljev: osnova za izračun je bruto domači proizvod na prebivalca po državah. Predlagani cilji za leto 2030 se gibljejo med -10 in -50 odstotkov v primerjavi z letom 2005.

Država

Prejšnji cilj za leto 2030 v primerjavi z 2005

Novi cilji za leto 2030 v primerjavi z letom 2005 (predlog Komisije)

Luksemburg

-40 %

-50 %

Švedska

-40 %

-50 %

Danska

-39 %

-50 %

Finska

-39 %

-50 %

Nemčija

-38 %

-50 %

Francija

-37 %

-47.5 %

Nizozemska

-36 %

-48 %

Avstrija

-36 %

-48 %

Belgija

-35 %

-47 %

Italija

-33 %

-43.7 %

Irska

-30 %

-42 %

Španija

-26 %

-37.7 %

Ciper

-24 %

-32 %

Malta

-19 %

-19 %

Portugalska

-17 %

-28.7 %

Grčija

-16 %

-22.7 %

Slovenija

-15 %

-27 %

Češka

-14 %

-26 %

Estonija

-13 %

-24 %

Slovaška

-12 %

-22.7 %

Litva

-9 %

-21 %

Poljska

-7 %

-17.7 %

Hrvaška

-7 %

-16.7 %

Madžarska

-7 %

-18.7 %

Latvija

-6 %

-17 %

Romunija

-2 %

-12.7 %

Bolgarija

0 %

-10 %


Vir: predlog Komisije o posodobitvi uredbe (EU) 2018/842


Strategija o zmanjšanju izpustov bo pripravljena za vsako državo EU posebej, kar bo zagotovilo, da bodo države tekom tega obdobja zlagoma zmanjševale izpuste.

Obstoječi sistem pa dopušča določeno prožnost. Države lahko shranijo, si sposodijo ali prenesejo izpuste, ki so jim letno določeni - med seboj ali iz leta v leto.

Komisija je predlagala oblikovanje dodatne rezerve, ki bi vključevala dodatno odstranjevanje CO2 s strani držav EU znotraj uredbe o rabi zemljišč in gozdarstvu. Države, ki bodo težko dosegale svoje cilje, bodo lahko črpale iz te rezerve, če bodo izpolnjevale določene pogoje (denimo, EU kot celota mora doseči svoje podnebne cilje za leto 2030).

Kaj predlaga Parlament?


Evropski poslanci hočejo večjo preglednost in odgovornost za zmanjševanje izpustov in večjo prožnost glede shranjevanja, izposojanja ali prenašanja količin. Prav tako hočejo opustiti dodatne rezerve, ki jih predlaga Komisija. Sedaj, ko je Parlament sprejel svoje stališče glede sprememb, se lahko začnejo pogajanja z državami EU. 

Druge pobude za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov


Več o ukrepih, ki so namenjeni doseganju zavez EU znotraj pariškega sporazuma: 



Vas zanima še več? Oglejte si infografike o napredku EU na področju doseganja podnebnih ciljev.