Zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v EU do leta 2030 

Nazadnje spremenjeno: 
 
Objavljeno:   
 

Da bi EU dosegla cilje iz pariškega sporazuma o podnebju, je Parlament sprejel uredbo, ki vsaki državi članici nalaga zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.

Izpusti iz transporta, kmetijstva, stavb in upravljanja z odpadki bodo do leta 2030 manjši za 30 odstotkov ©AP Images/European Union-EP  

Poslanci so uredbo podprli 17. aprila 2018. Preden vstopi v veljavo, jo morajo potrditi še države članice, zastopane v Svetu EU.

 

Ukrepi proti podnebnim spremembam

 

Oktobra 2014 so se voditelji EU zavezali, da bo EU do leta 2030 izpuste toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990 zmanjšala za najmanj 40 odstotkov.

 

Izpusti iz transporta, kmetijstva, stavb in upravljanja z odpadki se bodo morali zato do leta 2030 v primerjavi z letom 2005 zmanjšati za 30 odstotkov. Ti sektorji so odgovorni za 60 odstotkov celotnih izpustov EU.

 

Ti cilji podnebne politike EU so tudi zaveze, ki jih je unija sprejela v okviru pariškega sporazuma o podnebju iz leta 2015.

 

Razporeditev bremen med države članice

 

Da bi EU izpolnila svoje zaveze, bo morala vsaka država članica zmanjšati svoje izpuste toplogrednih plinov. Ampak za koliko?

 

Nacionalne cilje za zmanjšanje izpustov iz transporta, kmetijstva, stavb in upravljanja z odpadki v obdobju 2013-2020 ureja odločitev o delitvi bremen med države članice.

 

Za obdobje 2021-2030 pa je EU aprila 2018 sprejela novo uredbo o delitvi bremen, ki bo za vsako državo članico določila zavezujoč cilj za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, pravila za letno zmanjševanje izpustov in kriterije za oceno napredka pri doseganju ciljev.

 

Poročevalec o uredbi je bil Gerben-Jan Gerbrandy (ALDE, Nizozemska).

 

Kakšni so cilji za zmanjšanje izpustov za posamezne države EU?

 

Vsaka država je z novo uredbo dobila svoj cilj za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, kot so ogljikov dioksid, metan in dušikov oksid, in sicer do leta 2030 v primerjavi z letom 2005.  

 

Zmanjšanje izpustov za posamezne države sega od 0 odstotkov (Bolgarija) do 40 odstotkov (Luksemburg). Cilj za posamezno državo je odvisen od njenega BDP na prebivalca; Slovenija bo morala izpuste do leta 2030 zmanjšati za 15 odstotkov.

 

 

Država

Zmanjšanje izpustov do 2030 v primerjavi z 2005

Luksemburg

-40%

Švedska

-40%

Danska

-39%

Finska

-39%

Nemčija

-38%

Francija

-37%

Velika Britanija

-37%

Nizozemska

-36%

Avstrija

-36%

Belgija

-35%

Italija

-33%

Irska

-30%

Španija

-26%

Ciper

-24%

Malta

-19%

Portugalska

-17%

Grčija

-16%

Slovenija

-15%

Češka

-14%

Estonija

-13%

Slovaška

-12%

Litva

-9%

Poljska

-7%

Hrvaška

-7%

Madžarska

-7%

Latvija

-6%

Romunija

-2%

Bolgarija

0%

 

Države EU se bodo morale držati vsaka svojega načrta za zmanjševanje izpustov, ki bo zapisan v uredbi; s tem želi EU doseči, da bodo države izpuste zmanjševale po stalni stopnji.

 

Manj bogate države EU bodo lahko svoje cilje dosegale na bolj prožen način, še posebej če bodo ukrepe za zmanjšanje izpustov sprejele pred letom 2020.

 

Uresničitev zavez iz pariškega sporazuma o podnebju

 

Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov za 40 odstotkov do leta 2030 in uresničevanje zavez iz pariškega sporazuma o podnebju v EU temelji na treh stebrih:

 

 

 

 

Parlament sicer želi, da bi si EU zastavila cilj, da do leta 2050 v primerjavi z letom 2005 svoje izpuste toplogrednih plinov zmanjša za 80 odstotkov.